Poletne počitnice se končujejo, šole bodo znova odprle vrata za približno 270 tisoč učencev in dijakov, čeprav se soočajo z ogromno kadrovsko stisko, je na novinarski konferenci dejala Jelka Velički, predsednica glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ).
Učitelji si želijo, da bi letošnje leto potekalo bolj tekoče kot zadnji dve, ko so se soočali s stiskami, povezanimi z epidemijo. Od ministrstva predvsem pričakujejo, tako Velički, pravočasne informacije in navodila, ki se ne bodo spreminjala iz dneva v dan, socialni dialog in "zavedanje, da opozorila sindikata o kadrovski podhranjenosti niso iz trte izvita".
Kot je poudarila, na to že dolgo opozarjajo, uradno primanjkuje okrog tisoč učiteljev, neuradno še več, po celotni vertikali. Nova vlada se bo morala posvetiti izzivu, kako v učiteljski poklic privabiti čim več mladih in zagotoviti najboljši kader. "Brez sistemske podpore vlade in ministrstva ne bo šlo," je prepričana.
Posledice, ki jih je v šolstvu pustila epidemija, bo treba sanirati
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je opozoril, da bodo posledice škode, ki je bila med epidemijo zaradi šolanja od doma povzročena otrokom, dolgotrajnejše in jih bo treba primerno nasloviti, opraviti evalvacijo stanja. V Svizu se s spremembo pristopa do epidemije, ki zdaj temelji na priporočilih, strinjajo. "Očitno se je pokazalo, da avtoritarni pristop, ki je temeljil na grožnjah, odrejanju, ni prinesel rezultatov," je dejal. Obenem pa tak pristop pomeni "bistveno večjo odgovornost vseh nas, da bomo poskrbeli za to, da bodo šole in vrtci odprti". Obžaluje pa, da jih Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ni povabil k pogovorom pri oblikovanju smernic v izobraževalnih ustanovah.
Vlado je pozval k reformi v šolstvu, ki so po njegovi oceni nujne, tudi zaradi kadrovske podhranjenosti. Vzrok zanjo vidi v razvrednotenju pedagoškega dela. Tako je v Sloveniji učiteljska populacija stara, veliko jih je starejših od 50 let, delež mlajših učiteljev pa pada.
Opozoril je na posebnost poklica, saj je zaradi nezmožnosti kariernega napredovanja ta manj atraktiven za mlade. Hkrati je delo po njegovi oceni preslabo ovrednoteno. To lahko privede to točke, ko novega kadra ne bo več. "Ko bo elita enkrat ugotovila, da javne šole niso več kakovostne, si bo zagotovila zasebne," je prepričan Štrukelj. Zato bi morali po njegovih besedah več pozornosti posvečati šolstvu in izobraževanju, kar bi nam prineslo tudi strateško prednost v primerjavi s konkurenčnimi državami.
Pozval je vlado, naj spoštuje dosedanje dogovore in uresniči obljube, ki jih je dala šolstvu. V nasprotnem primeru bodo vztrajali pri izpolnitvi svojih zahtev, je opozoril in spomnil, da je splošna stavka še vedno na mizi.
Problem Je, da so tudi že zasebne šole postale Preslabe ...
oblast bo morala delati na konstantni debirokratizaciji celotnega sistema, sicer po vseh teh enormnih zakonih in pozankonskih aktih, predpisih, ne bo skoraj nič več delovalo ... elita ima keš in kar rabi, dobi v tujini, kot včasih, tukaj se pa… ...prikaži več samo furajo in hvalijo to lepo zeleno in neuporabno deželo ... vlada letos ni odkupila niti grama pšenice od slovenskih kmetov ... kaj pa to? če kdo rabi streznitev, je ravno ta ubogi slovenistan
Elita to že dolgo ve. Tudi za zdravstvo ve. Vse ve. Kar je dobro za nas, je (malo drugače) dobro tudi za njih - ampak le zato, da imamo(plebs) stalne probleme in nič časa za njihov nadzor, oni pa (zdravljeni… ...prikaži več in šolani v tujini) lahko igrajo naše rešitelje. Čika Janko je že vedel, kako se temu streže.