Ministrstvo je dovoljenje izdalo na pobudo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Marsikje so namreč kmetje zaradi poletne suše, poznejših neugodnih razmer za rast in zato podaljšane vegetacije spravljali pridelke z njiv in travnikov šele v oktobru.
Takoj zatem je nastopilo obdobje padavin, ki so bile še posebej intenzivne v novembru. Ker so bila tla marsikje močno razmočena, ponekod je tudi poplavljalo, na taka zemljišča pa dostop s težjo mehanizacijo ni mogoč, gnojenje pred 15. novembrom ni bilo mogoče.
Do 15. decembra
V skladu z danes izdanim dovoljenjem je gnojenje s tekočimi organskimi gnojili v navedenih občinah dovoljeno do 15. decembra na tistih kmetijskih zemljiščih, ki so prekrita z zeleno odejo, ter na njivah, na katerih je po spravilu ostala koruznica. Na njivah brez zelene odeje pa je gnojenje dovoljeno, če se gnojilo v 48 urah zaorje ali kako drugače zadela v tla.
V novembru je količina padavin v večjem delu Slovenije za več kot enkrat presegla dolgoletno povprečje. Izstopalo je tudi število deževnih dni, ob čemer po več dni zapored ni prenehalo deževati, zaradi česar je bila čezmerna nasičenost tal z vodo bolj ali manj stalna, dostop na njive pa otežen oz. včasih povsem nemogoč.
kakšne izgovore so imeli pa prejšna leta ko so gnojili sredi zime inšpektorju se pa ni dalo na teren?