Že od leta 1889 velja tako imenovani "protokilogram" za edino referenčno vrednost enote za maso, to je kilograma. Protokilogram je valj, izdelan iz platine in iridija, hranijo pa ga v trezorju Mednarodnega urada za velikost in težo (BIPM) v Parizu.
Nov protokilogram
Znanstveniki z nemškega državnega inštituta "Fizično-tehnični zvezni urad"
(PTB) bodo v kratkem podali nov odgovor na vprašanje, kaj sploh je kilogram. Pomagali si bodo s
posebnima silicijevima kroglama, ki so ju prejeli od avstralskih kolegov. Krogli sta vrhunski
približek geometrijskemu telesu krogli, saj od njega pri svojih 10 cm obsega odstopata samo za
30 milijonink milimetra.
Nemški strokovnjaki pod vodstvom Petra Beckerja želijo namreč na 8 mest natančno določiti število silicijevih atomov v vsaki od krogel. Predvidevajo, da bodo njihove meritve podale število, ki se bo raztezalo na 25 mestih, začelo pa se bo z 215. Drugače povedano, nadejajo se, da bodo dokopali do števila 21,5 kvadrilijona silicijevih atomov, kar sicer ustreza natanko kilogramu teže. Becker pri tem dodaja, da odstopanja od tega števila ne bodo pomenila nobene katastrofe, saj je do potankosti dognano, koliko silicijevih atomov tehta en kilogram in bo tako možno določiti natanko težo obeh krogel.
"Naš projekt je nujno potreben, saj je pariški protokilogram v preteklih desetletjih iz neznanih razlogov izgubil del svoje izvorne kilogramske teže," pravi Becker o smiselnosti novega definiranja kilograma. Opozoril je še, da je treba protokilogram nujno nadomestiti, drugače bo za vedno izgubljen podatek o dejanski masi kilograma.
