Pri štirih zbornicah smo preverjali, kako utemeljujejo že večkrat izpostavljeno obvezno članstvo in kakšni so sploh zneski, ki jih plačujejo člani. Med dražjimi je članstvo v Odvetniški zbornici Slovenije (OZS), članarine pa niso edini prispevki, ki jih člani različnih zbornic plačujejo.
Za KGZS različno
V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), za katero članski prispevki pomenijo okoli 60 odstotkov vseh prihodkov, največ članov (dobrih 60 odstotkov) plačuje prispevek glede na katastrski dohodek, kar v povprečju znaša 21,79 evra. Če bi bilo članstvo prostovoljno, bi ob zmanjšanju članstva država izgubila reprezentativnega partnerja, kar bi škodovalo javnemu interesu, so prepričani v KGZS. "Kmetijstvo ni le gospodarska panoga, ima tudi vlogo pri ohranjanju poseljenosti, zagotavljanju socialnega ravnotežja, vzdrževanju in ohranjanju kulturne krajine," naštevajo v zbornici.
Odgovorni projektanti posameznega načrta v projektni dokumentaciji so člani Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (Zaps). Zbornica se financira iz članarin, vpisnin (265 evrov), nadomestil od strokovnih izpitov, nadomestil od krivcev v disciplinskih postopkih in denarnih kazni za disciplinske prekrške. Članarino skladno z zakonom vsako leto določi skupščina zbornice. Med osnovnimi cilji zbornice je zagotavljanje strokovnosti pooblaščenih arhitektov pa tudi odgovornosti udeležencev pri prostorskem načrtovanju. Poklic je eden od redkih, ki je reguliran tudi na ravni evropske skupnosti, še poudarjajo na Zapsu. Reguliran je tudi poklic pooblaščenega inženirja, ki zahteva članstvo v Inženirski zbornici Slovenije (IZS).
"Ukinitev OZS bi pomenila prenos pristojnosti na državo, kar je z vidika samostojnosti in neodvisnosti odvetniškega poklica nedopustno in pomeni grožnjo pravni varnosti strank," pa o obveznem članstvu pravijo odvetniki.
