Ker dobre zgodbe nimajo konca

Danes začenjamo novo ali nadaljujemo staro. Kakorkoli. Za njo stojimo tisti, ki smo ob likvidaciji Žurnala izgubili službe. Zadaj ni stricev iz ozadja ali zapornikov iz Doba, ni lobijev, države, tajkunov ali pivovarjev. Dejstvo je, da z novo zgodbo začenjamo po sili razmer, a ker to kar počnemo v življenju, počnemo s srcem, bomo poizkusili z modelom, katerega uspeh je odvisen od številnih zunanjih dejavnikov. Zavedamo se tveganja, a če nam uspe, bo to zmaga za vse, ki so na svoji koži občutili kolateralnost tranzicije, ki se v naši državi nikakor ne neha. Imamo za burek, za jogurt še ne.

Če nam ne uspe, bo to poraz celotne družbe, ki jo obvladujejo vnaprej dogovorjeni posli, delitev na naše in njihove, sindikalizem zaradi sindikalizma. Iskati je treba srednjo pot. Se začeti zavedati, da je največja vrednost vsakega podjetja redno izplačevanje plač zaposlenim, ki pa se poleg pravic zavedajo tudi dolžnosti. Mediji, ki so ogledalo družbe in hkrati opravljajo nadzorno vlogo v njej, bi se torej morali prvi spremeniti. Pa da ne bo pomote; nikogar ne prosimo za pomoč, želimo pa poslati signal družbi, da je nujno, da vsi po vrsti končno začnemo ceniti in nagrajevati profesionalnost, trud in poštenost. Vrednote, ki danes v slovenskem gospodarstvu, ki je še vedno nekakšno javno zavodništvo, ne štejejo veliko.

Čas je torej, da se spremenimo in postavimo na noge, kar so nam vzeli kriza, grdi grdi tajkuni, če hočete, ali pa pač slabe odločitve v preteklosti. Bomo videli kaj bo, je najbolj pogost stavek, ki ga od brezposelnih slišijo strokovne delavke na zavodu za zaposlovanje. Čas je, da se zavemo, da nimamo več časa. In da nima nobenega smisla pretakati solz zaradi zgodb, ki so vendarle imele svoj konec. Ta vedno prinese nov začetek.

Začnite novo zgodbo skupaj z nami. Berite nas. Mi smo tu zaradi vas.