Tudi letos se je na višjih šolah v Sloveniji, ki so imele še nekaj prostih mest, ob drugem vpisu zgodil neverjeten naval kandidatov: ti so pred najmanj petimi šolami kampirali sredi noči, saj je vpis potekal po načelu Kdor prej pride, prej melje; šole in pristojno ministrstvo pa kljub identični lanski izkušnji niso organizirali čakalnih vrst ali drugače poskrbeli za dostojen vpis.

Tako so se kandidati za Višjo strokovno šolo Šolskega centra Postojna pred šolo začeli zbirati že sredi noči na torek. Zgodaj zjutraj so pripravili seznam z vrstnim redom vpisa, a se tisti, ki so prišli pozneje, z načinom niso strinjali. Posredovala je tudi policija, ker je "obstajala bojazen, da bo množica zaradi potiskanja nekoga poškodovala", je potrdila Policijska uprava Postojna. Nada Vadnov, ravnateljica šole, po telefonu na vprašanja ni želela odgovarjati, v pisni izjavi pa je za Žurnal pojasnila, da "se je v zgodnjih jutranjih urah zbrala množica od 250 do 300 potencialnih kandidatov za 73 prostih mest". Razmere so po njenih besedah postale neobvladljive in nevzdržne.

Prijava že marca

• Drugi vpis. Kandidati za višješolske programe so se lahko prijavili že marca. Te so nato višješolski zavodi povabili na prvi vpis. Na tistih programih, kjer niso zapolnili vseh prostih mest, so kandidatom omogočili tudi drugi vpis. • Priporočilo. Skupnost višjih šol ter ministrstvo za šolstvo in šport sta, da ne bi bilo gneče, predlagala, naj se letos drugi vpis na višješolske programe izvaja istega dne ob isti uri. • Uspeh. Lani se je na višješolskih zavodih v drugi letnik vpisalo 2.349 študentov od približno 3.870 tistih, ki so se leto prej vpisali v prvi letnik.

Začela se bo razprava
"Po naših informacijah na večini šol pri drugem vpisu ni bilo gneče," so sporočili z ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ). Po njihovih ocenah so gnečo povzročili kandidati zaradi ocene, kje bodo najlažje dobili status, in neformalnih informacij, ki so krožile med njimi. Na višješolskih zavodih se je namreč dogajalo, da za drugi vpis na šolah niso gledali na ocene in točke kandidatov, ampak so jih sprejemali po načelu vrste; sprejeli so tistega, ki je prišel prej. "Fiktivni vpis je po našem mnenju posledica zunajšolskih dejavnikov," so prepričani na MŠŠ. Zagotovili pa so, da je na svetu za študentska vprašanja sprejet dogovor, da se bo o tej problematiki začela temeljita razprava. V Študentski organizaciji Slovenije so že dali pobudo za sistemsko ureditev enotne evidence vpisa, a kot pravijo, bo "po ocenah ministrstva sistem možno vzpostaviti šele leta 2011" .

Vpis v drugi letnik
"V skladu s predpisi, ki urejajo financiranje višjega strokovnega izobraževanja, se fiktivni študenti ne financirajo," so zagotovili na ministrstvu, ko smo jih vprašali, ali se za fiktivne študente uporablja davkoplačevalski denar. Sistem je tak, da šola dobi sredstva na podlagi podatkov o vpisanih v drugi letnik in na podlagi števila diplomantov. "Ministrstvo nam plačuje glavarino na študente, ki se dejansko vpišejo v drugi letnik," je dejal tudi direktor Šolskega centra Velenje Ivan Kotnik ter dodal, da imajo zato izjemno slabe rezultate in so prikrajšani. Cena višješolskega študija na študenta se sicer po podatkih MŠŠ giblje med 2.200 in 3.200 evri.

Minister za visoko šolstvo Gregor Golobič je pred časom izjavil, da je več kot polovica vpisa fiktivnega. Vadnova s postojnskega šolskega centra je zapisala, da je bilo med vsemi v torek vpisanimi kar 83,5 odstotka starejših od 23 let, največ pa jih je v starostni skupini 25 let. Drago Simončič s Šolskega centra Novo mesto ocenjuje, da je fiktivnih študentov od 20 do 30 odstotkov, Gabrijela Krajnc s Tehniškega šolskega centra Kranj pa meni, da je takšnih kar 50 odstotkov. Drugi vpis je sicer namenjen tistim, ki maturo opravijo v jesenskem roku in se šele takrat lahko vpišejo v višjo šolo. Takih je po mnenju Alojza Razpeta s Šolskega centra Celja le kakih 
deset odstotkov.

Ivan Kotnik, direktor ŠC Velenje

"Na predavanja jih hodi le tretjina"
Kako je letos potekal drugi vpis na višješolske programe Šolskega centra (ŠC) Velenje?
Letos smo prvič imeli takšno neobvladljivo gnečo. Ta izkušnja je bila za nas izjema, menda so pred vrati šole nekateri stali že ob enih zjutraj. Za to pa nismo krivi. Zakonodajalec je pač omogočil, da si nekateri tudi tako urejajo status, mi pa imamo zato, ker mnogi od vpisanih potem v resnici sploh ne obiskujejo predavanj, velike težave pri pripravi urnikov.

Koliko vpisanih nato res obiskuje predavanja?
Vpiše se jih na primer 400, na predavanja pa jih hodi le tretjina ali še manj. Ampak mi bodočih študentov, ki so prišli iz vse Slovenije, ne smemo vprašati, ali nameravajo v resnici študirati.