Lani je bila ponovno uvedena seniorska olajšava, ki pripada vsem nad 70 let. Seniorska olajšava pomeni, da imajo starejši od 70 let lahko 125 evrov na mesec več neobdavčenih prihodkov. A v praksi ta olajšava koristi le upokojencem z več kot 1450 evrov pokojnine, državo pa stane 10 milijonov evrov. Zaradi seniorske olajšave upokojenci z manj kot 1710 evri pokojnine ne plačujejo nič dohodnine, tisti z višjimi pokojninami pa manj, kot bi jo sicer.
"Vse odkar je bila seniorska olajšava odpravljena (s 1. januarjem 2014) so se vrstili predlogi za njeno ponovno uvedbo. Zaradi splošne rasti cen v zadnjih letih in splošnega povišanja življenjskih stroškov, tudi specifičnih stroškov starejših zavezancev, npr. zdravstvene oskrbe, je bila ponovno uvedena seniorska olajšava, z namenom dodatne razbremenitve dohodkov teh zavezancev. V primeru, da ne bi imeli tako imenovane seniorske olajšave, ocenjujemo, da bi bilo okoli 10 milijonov evrov več javnofinančnih prihodkov," so nam na ministrstvu za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič, odgovorili na vprašanje, zakaj so ponovno uvedli olajšavo in koliko manj dohodnine zaradi nje poberemo.
Ob njihovem pojasnilu je na mestu vprašanje, ali sploh vedo, kaj seniorska olajšava pomeni v praksi. Gotovo so namreč draginja in stroški zdravstvene oskrbe bolj prizadeli upokojence z nižjimi prihodki kot pa tiste z več kot 1450 evri pokojnine. Zakaj upokojenci s 1450 evri pokojnine in več potrebujejo davčno razbremenitev njihovih prihodkov, niso pojasnili. Med predlogi za prihodnje leto so bili na primer zamrznitev socialnih tranferjev, ponovna uvedba plačevanja vrtca za drugega otroka v vrtcu, neuskladitev olajšav in dohodninskih razredov, zamrznitev plač v javnem sektorju in podobno, nikoli pa ukinitev seniorske olajšave.
Že brez nje upokojenci plačujejo izredno malo dohodnine. Pri 1500 evrih neto plače zaposleni plača 282 evrov dohodnine, nad 70 let star upokojenec s 1500 evri pokojnine pa nič. Pri 1700 evrih neto plače je razlika še večja, zaposleni plača 352 evrov dohodnine, upokojenec pa nič.
Ta primerjava je malo zavajajoča, saj je bruto plača precej višja od pokojnine in zaposleni iz nje plača tudi prispevke za pokojnino, zdravstvo, zaposlovanje in starševsko varstvo.
Iz bruto plače smo zato odšteli prispevke in primerjali bruto plačo brez prispevkov in pokojnino v višini 1700 evrov, kar je po naši oceni najbolj korektna primerjava. V tem primeru zaposleni plača 261 evrov dohodnine, upokojenec pod 70 let 32 evrov, upokojenec nad 70 let pa nič.
Za upokojence čisto poseben davčni odpustek
Upokojenci imajo pravico do posebnega dohodninskega odpustka, ki se odšteje od že obračunane dohodnine, gre za tako imenovan davčni kredit. Praviloma dohodninske olajšave (splošna, za vzdrževane družinske člane, seniorska) znižajo davčno osnovo, od katere se davek odšteje, upokojenska olajšava v višini 13,5 odstotka odmerjene dohodnine pa se odšteje od obračunane dohodnine, ker je velikanska razlika.
"Upokojenska olajšava se prizna kot zmanjšanje dohodnine v višini 13,5 % odmerjene pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, torej v obliki davčnega kredita. Naveden način priznavanja upokojenske olajšave sledi načinu odmere pokojnine, določene v ZPIZ-2. V skladu s 30. členom ZPIZ-2 se pokojnino odmeri v neto znesku, in sicer od pokojninske osnove, ki je določena v neto znesku. Preko neto sistema določanja pokojnin so pokojnine na obračunski ravni že obdavčene in oprispevčene, zato bi bilo uvajanje olajšav na enak način, kot to velja sicer v okviru sistema dohodnine – kot znižanje davčne osnove, problematično oziroma nezdružljivo z veljavnim sistemom odmere pokojnine, v skladu z določili ZPIZ-2. Iz navedenega razloga je upokojenska olajšava uvedena v obliki davčnega kredita," pravijo na ministrstvu za finance. "Pokojnine so določene v neto znesku. Preko neto sistema določanja pokojnin se šteje, da so pokojnine na obračunski ravni že obdavčene in oprispevčene. Zato uveljavljanje olajšav na enak način kot npr. pri dohodkih iz zaposlitve, ni mogoče," so še dodali.
Plačujejo davek od že obdavčenih pokojnin
A upokojenci kljub opisanemu neto sistemu določanja pokojnin dobijo pravico do splošne in seniorske olajšave na enak način kot drugi davčni zavezanci, poleg tega pa tisti z več kot 1710 evri pokojnine plačujejo dohodnino, čeprav so pokojnine "že obdavčene in oprispevčene", kar kaže na to, da sistem ni najbolj konsistenten.
Zvezo upokojenskih društev Slovenije (ZDUS), ki praviloma izpostavlja problematiko upokojencev z najnižjimi pokojninami, smo vprašali, zakaj so zagovarjali uvedbo seniorske olajšave, ki koristi le bogatim upokojencem in zakaj menijo, da upokojenci, ki imajo več kot 1450 evrov pokojnine, potrebujejo "pomoč" države v obliki seniorske olajšave.
"Zaradi ukinitve seniorske olajšave s 1. 1. 2014, je bilo pri obračunu pokojnin za januar 2014 obdavčenih 11.696 uživalcev več v primerjavi z decembrom 2013. Tako je bilo v januarju 2014 obdavčenih 33.589 uživalcev pokojnin. Povprečni znesek obračunane akontacije dohodnine pa se je v januarju 2014 zvišal na 51 EUR, kar je za 9,80 EUR več kot v decembru 2013, ko je le-ta znašal v povprečju 41,20 EUR," nam je odgovorila predsednica Komisije za pokojninske in invalidske zadeve Nežka Ivanetič.
Pripada vsem, koristi pa ne vsem
"Analize pa so tudi dokazale, da se zdravstveno stanje in psihofizične sposobnosti po starosti 70 let močno poslabšujejo in za ohranjanje le tega ne zadoščajo zdravstvene storitve, ki jih imamo po zakonu, ampak si morajo starejše osebe dodatno plačevati zdravstvene storitve, kupovati zdravila, prehranske dodatke, ortopedske pripomočke, sanitetni material in podobno," je še dodala.
"Socialni položaj upokojenca ni odvisen samo od višine pokojnine, ki jo prejema, ampak tudi od njegovih odhodkov – davkov in stroškov za zadovoljevanje življenjskih potreb, in kolikor toliko ustreznega zdravstvenega stanja. Ker se s starostjo te potrebe zvišujejo, je ZDUS predlagal seniorsko olajšavo za vse upokojence starejše od 70 let, ne glede na višino odmerjene pokojnine," je pojasnila Nežka Ivanetič. Olajšava res pripada vsem, ne glede na višino pokojnine, kot smo opozorili pa koristi le tistim z več kot 1450 evrov pokojnine.
"Višja pokojnina naj bi bila nagrada za daljšo delovno dobo in višje vplačila prispevkov, in ohranjala določeni standard in se zaradi odhodkov, le ta naj ne bi izenačila s standardom oseb, ki imajo minimalno pokojninsko dobo in so plačevali prispevek od minimalne pokojninske osnove, oziroma pogosto še nižji od minimalne pokojninske osnove," je zapisala Nežka Ivanetič.
S tem se strinjamo, ne razumemo pa, zakaj bi tisti z najvišjimi pokojninami potrebovali še posebno davčno olajšavo. Leta 2013 jo je ukinila vlada Alenke Bratušek.
janez.zalaznik@styria-media.si
Najbolj premožni so tudi največ vplačali oz. so redili Titove borce in razne druge domače 'zaslužne' vipoide, pa tiste, ki tule sploh nikoli niso vplačali dinarja, recimo jugooficirje(ki so jim tik pred penzijo zaradi izračunov enormno dvigali plače), pa one… ...prikaži več 'Slovence' iz drugih republik, katerim dodajamo k njihovi tamkajšnji penziji , pa so že pozabili, kje Slovenija sploh je. In še polno takih je. Pokojnina ne sme biti socialni korektiv!! Ampak če plebs voli socializem, naj ga tudi ima!
Tisti, ki ima 1700 evrov pokojnine je celo življenje ogromno vplačal v davke od svoje plače. Tisti na minimalcu pa zelo malo. Zakaj bi uvedli uravnilovko? Saj nismo v komunizmu!
...in grozijo. Pustite najbolj obubožan del Slovencev pri miru. Za vsaj malo poštenja, če vam že gremo upokojenci toliko v nos, namesto tabel, ki jih objavljate tudi, če se večini upokojencev *dohodek* zveča samo za evro ali 2, objavite kako… ...prikaži več tabelo z razrezom o številu prejemnikov od najnižjega do najvišjega zneska. Taka objava bo razkrila vso BEDO te skupine državljanov.