Napitnina naj bi predstavljala določen znesek, ki ga zadovoljna stranka ob plačilu računa nameni fizični osebi za dobro oziroma odlično opravljeno gostinsko storitev. Na Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) ob tem poudarjajo, da je pomembno, da je znesek napitnine simboličen glede na znesek plačane cene gostinske storitve.
Tako smo vsaj na papirju podobno kot ostale evropske države še daleč od Združenih držav Amerike, kjer je napitnina v višini približno 20 odstotkov zneska na računu praktično obvezna.
Vseeno pa se kultura dajanja napitnin tudi v Sloveniji spreminja. Za to sicer ne gre kriviti natakarjev in ostalih zaposlenih – mnogi gostje so namreč mnenja, da so težave "zakuhali" novi POS-terminali.
Vse več lokalov in gostiln po Sloveniji namreč omogoča možnost dajanja napitnine tudi ob plačilu z bančno kartico – gre za 5-, 10-, 15- ali 20-odstoten znesek glede na naročilo.
Vse, kar gostinski obrat potrebuje, da strankam omogoči plačevanje digitalnih napitnin, je POS-terminal s to funkcijo. Tradicionalni bančni POS-terminali, ki prevladujejo v večini slovenskih obratov, te funkcije pogosto nimajo ali pa je postopek na njih tako zapleten, da se ga lastniki preprosto nočejo ali ne znajo lotiti, ugotavljajo v podjetju Microgramm, kjer so specializirani za razvoj in podporo blagajniških sistemov.
Nad tovrstnimi napitninami niso vsi navdušeni
Čeprav gre za možnost, ne obvezo – ob plačilu lahko namreč izberemo tudi opcijo 0 % napitnine –, pa tovrstni POS-terminali še vedno jezijo številne Slovence, ki se jim zdi, da jim gostinci vsiljujejo obveznost dajanja napitnine.
"Delodajalci, ne prelagajte vašega slabega plačila na goste. Kot mi je znano, je delovna sila všteta v ceno? Si boste pa sami privoščili kaj manj in dali več delavcu, da ne bodo na koncu samo še žrtve agresije in prezira zaradi vas," je eden od komentatorjev besnel na Starševskem forumu.
"Večinoma so to bančni nategi, ker si banke zaračunajo x procentov od plačila, višje, kot je plačilo, več bo banka lahko potegnila. Brez slabe vesti dajte nulo na napitnini, ker itak ne gre v roke delavcu, ampak na račun delodajalca, neobdavčen keš na račun in dvomim, da to kateri delavec sploh vidi," je pozival drugi.
Večja podjetja se še niso odločila za nabavo POS-terminalov z možnostjo napitnin
Preverili smo, kaj glede napitnin v Sloveniji dejansko velja ter kako je v teoriji, kako pa v praksi.
"Po informacijah naših – zlasti večjih – članov, se še niso odločali za nabavo POS-terminalov z možnostjo napitnin," nam je pojasnil direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo, ki sicer verjame, da bo tudi ta možnost vedno bolj prisotna v slovenskem turizmu.
Delitev napitnine pa je po njegovih besedah predmet odločitve v vsakem podjetju posebej.
Generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Breda Črnčec dodaja, da pri nekaterih manjših delodajalcih (v lokalih in gostilnah) dajejo gostje natakarjem napitnino večinoma v gotovini, ali pa mu plačajo pijačo. "Zelo različno, kako kje … Urejenega sistema v zvezi s tem vsekakor še nimamo," pojasni.
- V Termah Krka Strunjan praviloma ni napitnin, imajo samo kartično (negotovinsko) poslovanje za goste in stranke.
- V Hotelih Bernardin (Sava Turizem) imajo projekt zbiranja napitnin preko POS-terminala šele v preverjanju. Zbrane napitnine preko POS-terminala se uradno tretirajo kot drugi prihodki družbe in so tudi obdavčeni iz tega naslova. V primeru delitve napitnine med zaposlene je treba od tega odšteti še davke in prispevke.
- V IBT možnosti zbiranja napitnin preko POS-terminala nimajo. Vse prejete napitnine so neobdavčene in ostanejo zaposlenemu prejemniku. Napitnin je po besedah zaposlenih manj kot nekoč, ker je več kartičnega oz. negotovinskega plačevanja. Med prejemniki napitnin so natakarji, sobarice (ob odhodu gostov iz sobe) in receptorji pri odjavi gostov.
- V HIT Nova Gorica možnosti pobiranja napitnin preko POS-terminalov nimajo.
Kdaj je napitnina obdavčena?
V primeru, ko napitnino prejme natakar in je ta napitnina namenjena le njemu, ali v primeru, ko se natakar in kuhar dogovorita, da si bosta delila prejeto napitnino (lastnik lokala pa nima dostopa do te napitnine), prejeta napitnina ni predmet obdavčitve po zakonu o dohodnini, temveč se jo davčno obravnava po zakonu o davku na dediščine in darila, pojasnjujejo na Fursu.
To velja tudi za napitnine v drugih dejavnostih, z izjemo tistih, ki so urejene s posebnimi predpisi (npr. z zakonom o igrah na srečo).
Z napitnino, prejeto preko POS-terminala, razpolaga delodajalec, a jo lahko razdeli delavcem
Držijo tudi pomisleki, izraženi na forumu, glede tega, ali zaposleni napitnino preko POS-terminala dejansko dobijo. Z napitnino, ki je prejeta negotovinsko (plačana z bančno kartico), namreč razpolaga delodajalec, razen če pogodbeni dogovor med njim in zaposlenimi določa drugače.
"Tak pogodbeni dogovor mora vsebovati določilo, da negotovinsko prejeta napitnina pripada neposredno zaposlenemu oziroma zaposlenim, če obstaja med njimi dogovor o razdelitvi, ki je neodvisen od delodajalca. Pogodbeni dogovor mora vsebovati zavezo delodajalca, da bo skladno s predhodnim določilom tudi ravnal. Način predaje napitnine (negotovinsko ali gotovinsko) z vidika davčne obravnave ni bistven, pod pogojem, da je ustrezno verodostojno dokumentiran in knjigovodsko evidentiran v poslovnih knjigah," pojasnjujejo na Fursu.
Kartično provizijo lahko plača zaposleni ali pa delodajalec
Naslednja spremenljivka je davčna obravnava kartične provizije, ki se izračunava kot odstotek od zneska plačila. Odvisna je od dogovora med delodajalcem in zaposlenimi – torej koga bremeni kartična provizija, obračunana od napitnine.
Če je napitnina plačana negotovinsko in delodajalec z njo ne razpolaga, temveč jo v celoti preda zaposlenim, lahko ta bremeni bodisi delavca bodisi delodajalca.
Statističnih podatkov o napitninah, zbranih preko POS-terminalov, na Fursu nimajo.
V prvem primeru delodajalec zaposlenim preda napitnino, znižano za delež kartične provizije, ki se obračuna od napitnine. "Prihodke delodajalca predstavlja znesek zaračunane storitve brez DDV in kartična provizija, obračunana od zneska napitnine. Obveznost iz poslovanja za tuj račun predstavlja znesek napitnine, znižane za kartično provizijo od napitnine. Strošek kartične provizije je v celoti davčno priznan," razložijo na Fursu.
V drugem primeru, kjer kartična provizija od napitnine bremeni delodajalca, pa delodajalec zaposlenim preda celotno napitnino, prihodke delodajalca pa predstavlja znesek zaračunane storitve brez DDV. "Obveznost iz poslovanja za tuj račun predstavlja znesek napitnine. Strošek kartične provizije, obračunan od napitnine, ima v skladu z 29. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb naravo privatnosti in davčno ni priznan," pojasnijo na Finančni upravi.
V primerih kartične provizije, določene v nominalnem znesku, se te v nobenem delu ne pripisuje napitnini, še dodajajo. V praksi to pomeni, da predstavlja t. i. pavšalna dajatev oz. "flat fee" kartična provizija v celoti davčno priznane stroške oziroma odhodke.
"V primeru napitnine, ki jo obvladuje delodajalec, ta v celoti povečuje njegove prihodke in posledično davčno osnovo. Posledično so tudi stroški kartične provizije, vključno z delom, obračunanim od napitnine, davčno priznani," še poudarijo sogovorniki s Fursa.
Tole s POS terminalom gre nekoliko podobno v isto smer kot pri telitvi krave. Včasih si čestital biku , danes pa moraš veterinarju.
Ne dajem napitnin, jaz je tudi ne dobim v svoji službi.
Zakaj bi goljufivim gostincem dajal napitnino. V bistvu bi oni morali dati popust, če ssploh pridem k njim.