Kdo bo izvoljen? Tako se delijo poslanski mandati.

Če stranka ali lista, za katero ste volili, v celotni državi ne bo zbrala štirih odstotkov vseh oddanih glasov, ne bo prišla v parlament. Temu se reče volilni prag, na zadnjih volitvah je bilo za vstop v parlament potrebnih najmanj 35.644 glasov. Prag je odvisen od volilne udeležbe ali natančneje od števila oddanih veljavnih glasovnic.

Mandati, ki bi jih prinesli glasovi za stranke, ki ne pridejo v parlament, pa se nato porazdelijo med stranke, ki so parlamentarni prag prestopile. Na volitvah leta 2018 je bilo takšnih glasov, ki so "šli v nič", nekaj manj kot 108 tisoč, kar je skoraj toliko, kot jih je dobila drugouvrščena LMŠ (s 112 tisoč glasovi je LMŠ dobila 13 poslancev). Glasov za stranke, ki niso prišle v parlament, je bilo več kot za NSi in SNS skupaj.

Če stranka ali lista zbere več kot štiri odstotke oddanih glasov, vstopi v parlament in dobi najmanj štiri poslance. 

Če stranka na volitvah zbere odstotek oddanih glasov, ne pride v parlament, je pa upravičena do financiranja iz proračuna. Na volitvah leta 2018 so bile to SLS, Piratska stranka Slovenije, DD Dobra država in Andrej Čuš ter zeleni Slovenije.

Če je stranka, ki ste jo volili, zbrala več kot štiri odstotke glasov, je možno, da bo vaš kandidat izvoljen, ni pa zelo verjetno. Pri delitvi mandatov se najprej pogleda vsako od osmih volilnih enot. Število oddanih glasov se deli z 12 (z 12 zato, ker se v volilni enoti voli 11 poslancev, z ena več pa, da se na ta način razdeli več mandatov) in to je meja za poslanski mandat, ki se ji bolj učeno po angleškem matematiku reče Droopov količnik.

Poglejmo primer z zadnjih volitev. V volilni enoti Ljubljana center je bilo za mandat potrebnih 10.348 glasov. SDS je na ta način v tej volilni enoti dobila dva mandata, po enega so dobile Levica, LMŠ, SMC in SD. Od enajstih mandatov iz te volilne enote je bilo na podlagi Droopovega količnika razdeljenih šest mandatov, koliko se jih na tak način razdeli, pa je odvisno od razpršenosti glasov. Če bi vse glasove dobila ena stranka, bi dobila vseh 11 mandatov.

V Sloveniiji imamo 8 volilnih enot, vsaka pa 11 okrajev, saj se voli 88 poslancev (dva poslanca narodnostnih skupnosti se volita posebej po večinskem volilnem sistemu), a ni v vsakem okraju izvoljen en poslanec. 

Ni izvoljen tisti, ki dobi največ glasov

Če je stranka, ki ste jo volili, dobila mandat v vaši volilni enoti, bi bil lahko za poslanca izvoljen vaš kandidat, a to ni odvisno od tega, koliko glasov je prejel, ampak od tega, kakšen delež glasov je dobil v vašem volilnem okraju in kolikšen delež so dobili kandidati te stranke v drugih desetih okrajih vaše volilne enote. Če stranka dobi mandat, v parlament pridejo tisti kandidati stranke, ki so v volilni enoti zbrali najvišji delež glasov, na primer nekdo, ki je prejel 500 glasov, kar je bilo 43 odstotkov vseh glasov in ne nekdo, ki jih je zbral 5000, a je bilo to 39 odstotkov vseh oddanih glasov v okraju.

Na zadnjih volitvah na primer ni bil izvoljen noben kandidat okraja Ljubljana Moste - Polje I, v okraju Ljubljana Moste - Polje III pa sta bila izvoljena dva, in sicer kandidata, ki sta bila po številu oddanih glasov v tem okraju na drugem in na šestem mestu, kandidatka, ki jih je zbrala največ, pa ni prišla v parlament. Da bi bil izvoljen vaš kandidat, bi morala stranka, za katero kandidira, v tej volilni enoti dobiti mandat, hkrati pa bi moral biti med kandidati, ki je dobil najvišji delež glasov.

Tako se razdelijo še drugi mandati

Preostanek, navadno približno tretjina mandatov, se razdeli na ravni celotne države po tako imenovanem d’Hondtovem sistemu. Število glasov, ki so jih stranke dobile v celotni državi, se deli najprej z ena, nato z dva, tri, štiri in tako naprej do 88. Prestavljajte si tabelo, v kateri so v stolpcih rezultati deljenja, nato pa se v vseh stolpcih hkrati išče največje količnike (rezultate deljenja). Ko se po tem sistemu razdeli vseh 88 mandatov, se strankam odštejejo mandati, ki so jih že dobile po volilnih enotah.

Da si boste lažje predstavljali, kako gre delitev mandatov, si lahko spodaj ogledate primer delitve 25 mandatov.

zurnal24.si

In zdaj spet vprašanje, ali je bil vaš kandidat izvoljen. Odgovor je precej zapleten. Stranka na primer po d’Hondtovem sistemu dobi še dodatne štiri mandate, a kateri kandidat bo postal poslanec? Zakon pravi, da mandat dobijo tiste liste, ki imajo po dodelitvi mandatov po volilnih enotah največji ostanek glasov.

Če se vrnemo v primer enote Ljubljana Center, kjer je bilo za mandat potrebnih 10.348 glasov. Če bi kakšna stranka v tej volilni enoti dobila 9500 glasov in ne bi dobila mandata ali bi dobila dva mandata in bi ji "ostalo" 9500 glasov, bi bil ostanek glasov 91,8 odstotka potrebnih glasov za mandat in če drugje ne bi imela večjega ostanka, bi najbrž v tej volilni enoti dobila dodaten mandat, ki bi ji pripadel po delitvi po d’Hondtovem sistemu.

Če je v volilni enoti že podeljenih vseh 11 mandatov, pa se mandat dodeli v volilni enoti, v kateri ima lista naslednji največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti.

Ali bo vaš kandidat izvoljen? Najbolj verjetno da, če bo stranka, za katero kandidira, v njegovi volilni enoti dobila mandat in bo imel najvišji delež glasov med vsemi kandidati te stranke v vaši volilni enoti. Sicer pa, kdo ve.

V nadaljevanju objavljamo še člene zakona o volitvah v državni zbor, ki govorijo o delitvi mandatov.

Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ)

90. člen

Število mandatov, ki jih dobi posamezna lista, se ugotovi s količnikom, ki se izračuna tako, da se skupno število glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s številom poslancev, ki se volijo v volilni enoti, povečanim za ena, kar se zaokroži na celo število navzgor. S tem količnikom se deli število glasov za listo. Listi pripada toliko mandatov, kolikokrat je količnik vsebovan v številu glasov za listo.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lista, ki ne izpolnjuje pogoja iz tretjega odstavka 92. člena tega zakona, mandata ne pridobi.

91. člen

Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista.

Z liste kandidatov so izvoljeni kandidati po vrstnem redu dobljenega deleža glasov v skupnem številu glasov v volilnem okraju oziroma v skupnem številu glasov v dveh volilnih okrajih.

Če sta dva kandidata dobila enak delež glasov, o izvolitvi med njima odloča žreb.

92. člen

Mandati, ki niso bili razdeljeni v volilnih enotah, se razdelijo na ravni države tako, da se listam oziroma istoimenskim listam dodeli toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom mandatov, ki bi jim pripadli na podlagi seštevkov glasov na ravni države, in številom mandatov, ki so jih dobile v volilnih enotah.

Za razdelitev teh mandatov se najprej ugotovi, koliko od vseh 88 mandatov bi pripadlo listam oziroma istoimenskim listam sorazmerno številu glasov, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah. To se ugotovi na podlagi zaporedja najvišjih količnikov, ki se izračunajo tako, da se seštevki glasov, ki so jih dobile liste oziroma istoimenske liste v vseh volilnih enotah, delijo z vsemi števili od 1 do 88 (d'Hondtov sistem).

Tiste liste oziroma istoimenske liste, ki na območju države niso dobile najmanj 4% od skupnega števila glasov, se pri delitvi mandatov ne upoštevajo.

Mandati iz prvega odstavka tega člena se dodelijo listam oziroma istoimenskim listam po vrstnem redu najvišjih količnikov iz prejšnjega odstavka, pri čemer se višji količniki štejejo kot mandati, ki jih je lista oziroma istoimenska lista prejela na podlagi 90. člena tega zakona.

Če bi kateri od list oziroma istoimenskih list pri delitvi mandatov v skladu s prvim odstavkom tega člena pripadlo manj mandatov, kakor jih je dobila pri delitvi na ravni volilne enote, se pri ugotavljanju, koliko mandatov bi pripadlo listam oziroma istoimenskim listam na podlagi seštevkov glasov na ravni države, upošteva zmanjšano skupno število mandatov, ki jih je treba še razdeliti na ravni države.

93. člen

Mandati, ki jih dobijo istoimenske liste pri delitvi na državni ravni, se dodelijo listam v volilnih enotah, ki imajo največje ostanke glasov v razmerju do količnika v volilni enoti iz 90. člena tega zakona. Če so v volilni enoti že razdeljeni vsi mandati, se mandat dodeli listi v volilni enoti, v kateri ima lista naslednji največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti. Z liste kandidatov so izvoljeni kandidati v skladu z 91. členom

janez.zalaznik@styria-media.si