Sodeč po izjavah sindikalistov na enem izmed ministrstev bi lahko na primer neizbrani ponudnik na razpisu za javna sredstva tožil vodjo razpisa oziroma izdajatelja odločbe osebno, sindikat pa bi mu v takem primeru nudil pravno pomoč, ki je delodajalec ne bi.
Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki ima veliko razpisov, pravijo, da nimajo podatka o tem, da bi bila zoper katerega od njegovih javnih uslužbencev vložena tožba s strani prijaviteljev na javni razpis.
Pa tudi če bi bila, je delodajalec načeloma dolžan zagotoviti pravno pomoč. "ZJU določa, da mora delodajalec omogočiti plačano pravno pomoč javnemu uslužbencu ali nekdanjemu javnemu uslužbencu, zoper katerega je uveden kazenski ali odškodninski postopek pri izvrševanju javnih nalog, če oceni, da so bile te javne naloge izvršene zakonito in v skladu s pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja," so nam pojasnili na ministrstvu. Ali se bo pravna pomoč na račun delodajalca omogočila ali ne, je torej odvisno od predstojnika, nudi pa se lahko tudi v kazenskem in ne le v odškodninskem postopku.
Zakaj bi za škodo tožil uradnika, če odgovarja ministrstvo
Odločitev oškodovanca, da toži tudi uradnika, sicer ni najbolj logična, razen če gre za maščevanje oziroma ustrahovanje. Za škodo namreč odgovarja delodajalec, ki bo za razliko od delavca zagotovo imel sredstva za izplačilo. "Za škodo, ki jo na delu ali v zvezi z delom protipravno povzroči javni uslužbenec tretji osebi, je nasproti tej osebi odškodninsko odgovoren delodajalec," pravijo na ministrstvu za javno upravo. "Tretja oseba lahko kot oškodovanec zahteva povračilo škode tudi od tistega, ki ji je protipravno povzročil škodo, če je bila škoda povzročena naklepno," še dodajajo. S tožbo proti javnemu uslužbencu je oškodovanec torej lahko uspešen le, če dokaže, da je bila škoda povzročena naklepno, kar pa v praksi ni enostavno.
Delodajalec lahko terja tudi zaradi malomarnosti
Zakon o javnih uslužbencih ureja odškodninsko odgovornost javnih uslužbencev v 135. do 140. členu, kjer med drugim določa, da je javni uslužbenec odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo protipravno povzroči delodajalcu pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti.
Ministrstvo za javno upravo
Če oškodovanec s tožbo ne uspe in se toženi stranki (javnemu uslužbencu) povrnejo odvetniški stroški, jih uslužbenec povrne delodajalcu.
janez.zalaznik@zurnal24.si
Janez Zalaznik, ob tem, kar zgoraj izpostavljaš, je pomembna še ena, zelo pomembna tema: Državni uradi odškodninsko NE odgovarjajo za storjene krivice, ki so jih z izdajo izpodbite odločbe povzročili upravičencu (npr. pravnomočno ugotovljeno, da je bil nekdo nezakonito črtan… ...prikaži večn iz evidence brezposelnih oseb in je zaradi posledic denimo stresa, utrpel škodo). Hec je v tem, da tako govori sodba Vrhovnega sodišča, Ustavno pa temu nasprotuje. A kar je za bralce zanimivega: (nadaljevanje spodaj)
Kdor neha verjeti v pravičnost države, bo pravico vzel v svoje roke. To je možno v vseh državah, razen v državi polni ovc, pi... in ostalih podrepnikov in priliznjencev.
Tole z odgovornostjo bi morali spremeniti, sicer korupcije ne bomo nikoli izkoreninili.