KBC zaradi NLB ob pol milijarde

Belgijska KBC ni več lastnica NLB. Njen delež je po ceni en evro za delnico kupila Republika Slovenija (RS). Slaba četrtina (22 odstotkov NLB) je stala 2,7 milijona evrov. Po tej ceni je celotna NLB vredna le 12,6 milijona evrov.

Finančni analitik Andraž Grahek meni, da je KBC svoj delež vrgla v smeti in odpisala.

Kot je pojasnil finančni minister Janez Šušteršič, je morala KBC delež prodati do konca leta zaradi državne pomoči, ki jo je prejela. KBC je to ob prejemu pomoči obljubila Evropski komisiji, svoj delež v NLB pa je že pred leti opredelila kot nestrateški. Poleg tega pa 22 odstotkov omogoča majhen nadzor nad banko.

Država bi strateškega lastnika

Za prodajo skupaj s KBC se po ministrovih besedah država ni odločila, ker bi lahko prišlo do konflikta interesov: KBC je imela kratek časovni rok, država pa bi rada strateškega lastnika, ki bo skrbel za razvoj.

KBC, ki v preteklosti skoraj ni sodelovala pri dokapitalizacijah, je v NLB izgubila več kot pol milijarde evrov. "Kdor ne skrbi za svoje premoženje, ga izgubi," je dejal Šušteršič in dodal, da je to skoraj toliko, kot je država v času krize vložila v NLB (okrog 700 milijonov evrov), a da ima država možnost, da s prodajo NLB del tega denarja dobi nazaj.

KBC oviral iskanje kupca

"Nakup omenjenega deleža je za Republiko Slovenijo zanimiv zato, ker bo tako lahko učinkoviteje vodila proces iskanja novega dolgoročnega partnerja v NLB," so razlog nakupa pojasnili na ministrstvu za finance.

Predstavniki KBC v nadzornem svetu in upravi NLB John Hollows, Riet Docx in Guy Snoeks so že podali svoje odstopne izjave in 31. decembra odstopajo s položajev.

"Dokončna izvedba dogovora naj bi bila izpeljana v začetku leta 2013, ko bo tudi Urad RS za varstvo konkurence podal svoje mnenje," so še sporočili z ministrstva za finance.

Prelomnica za NLB

V NLB pravijo, da pomeni korak za banko "določeno prelomnico, ki sovpada z načrtom prestrukturiranja". Kot napovedujejo, se bosta tako nadzorni svet kot uprava popolnili do konca kvartala 2013.

Prvi mož banke Janko Medja je ob tem prepričan, da bo nova uprava prava kombinacija domačega in tujega znanja, strokovnjakov na svojih področjih, z bogatimi izkušnjami in s svežim, pozitivnim pristopom do vodenja banke.

Cena delnic strmoglavila

Ob dokapitalizaciji marca lani je bila delnica NLB vredna 116 evrov, julija letos je bila ocenjena na 68 evrov, nato pa določena pri 41 evrih, a je to ceno Evropska komisija ocenila kot previsoko, primerna cena delnice je bila 36,7 evra. Leta 2007 so se delnice NLB prodajale po več kot 300 evrov.

Veliko za NLB ne bomo iztržili

Šušteršič je pred enim mesecem napovedal, da bo vladi predlagal prodajo celotnega deleža v NLB, a je naletel na nasprotovanje SLS in Desusa. V koalicijski pogodbi je določeno, da država obdrži 25 odstotkov NLB in eno delnico, saj tako lahko prepreči statutarne spremembe (na primer spremembo sedeža družbe). Država ima po nakupu deleža NLB neposredno 86-odstotni delež NLB.

Prodajati naj bi ga začeli čez pol leta, ko naj bi bil izveden prenos slabih terjatev na slabo banko. Takrat naj bi bila izvedena tudi zadnja dokapitalizacija NLB na račun davkoplačevalcev. "Do konca leta 2013 bi lahko bilo zelo jasno, kaj bo z državnim deležem v NLB in NKBM," je napovedal Šušteršič, ki verjame, da bo do prodaje prišlo, brez prenosa slabih terjatev pa je ne bi bilo. "Znesek, ki ga bomo dobili, ne bo fantastičen," je napovedal finančni minister, ki pričakuje, da se bo pokrila dokapitalizacija ob prenosu slabih terjatev. "Sam sem moral požreti kar nekaj svojih besed, da NLB ne bomo dokapitalizirali z davkoplačevalskim denarjem, zdaj se trudimo, da bi večino tega denarja dobili nazaj," je dejal Šušteršič.

Jutri nova skupščina NLB

Zaradi odstopa še dveh članov nadzornega sveta, bo v kratkem sklicana nova skupščina NLB, na kateri bi imenovali nova. Skupščina, ki naj bi odobrila 320-milijonsko dokapitalizacijo bo že jutri. Šušteršič meni, da za dokapitalizacijo še ni razloga in pričakuje, da bo NLB prej prodala nepremičnine, ki jih je zasegla, deleže v podjetjih, zaprla izgubarske hčerinske družbe in znižala stroške.