Možni scenariji za Službo vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko
1. Delitev pristojnosti SVLR na več ministrstev
Če DeSUS ostane v koaliciji, je menda najverjetnejši scenarij, da se služba po odstopu Trobec Bučanove razformira. Naloge in uslužbence naj bi si razdelili: ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, gospodarska ministrica Darja Radić, minister za razvoj Mitja Gaspari in generalna sekretarka vlade Helena Kamnar.
Je pa iz vladnih krogov slišati, da bi bila prav Kamnarjeva lahko tista, ki bi kot generalna sekretarka prevzela tudi vlogo glavne šefinje službe, če bi ta ostala enovita. Njeni nalogi bi bili vodenje in koordinacija nalog z drugimi ministrstvi. Tretja možnost pa je, da vodenje službe vsaj za nekaj časa prevzame kateri od obstoječih ministrov. Omenja se Gaspari.
2. Potencialni novi minister: Franc Žnidaršič
Če DeSUS iz koalicije res izstopi in vladi podporo zagotovijo nepovezani poslanci ali pa se tem celo priključijo določeni poslanci DeSUS, ki so bili včeraj "presenečeni nad soloakcijo" Erjavca, bi po mnenju nekaterih ministrski stol Trobec Bučanove lahko zasedel Franc Žnidaršič. Ta nam je sicer zatrdil, da "to ne pride v poštev". Manj odločen je bil pri tem, da bi kot pogoj za vstop v koalicijo nepovezani poslanci postavili ministrsko mesto.
3. Če bo v igro stopil Žerjavov SLS
Najmanj verjeten je dogovor z SLS. Stranka formalno sicer ne bi stopila v vlado, bi pa zagotovila podporo določenim reformam. V tem primeru bi službo prevzel "tehnični" minister, ki ni član SLS, ji je pa blizu. Kdo bi to lahko bi, še ni jasno. Viri blizu SLS temu scenariju ne pripisujejo skoraj nobenih možnosti.
Možni scenariji za vlado
"Mislim, da so okoliščine zrele, da se izvršilni odbor DeSUS odloči, ali je smiselno, da stranka vztraja v tej koaliciji," je bil tretjič letos odločen predsednik DeSUS Karl Erjavec; dodal je, da ne gre več za to, ali bo predsednik vlade Borut Pahor ponudil dogovor ali ne.
1. Dogovor
Pahor je že napovedal, da bo Erjavca poskušal prepričati, naj v koaliciji ostane, saj meni, da imajo "skupaj postoriti še marsikaj". Neuradno smo sicer izvedeli, da drugi DeSUS-ovi poslanci izstopa ne podpirajo. Katarina Kresal, predsednica LDS, pa je zahtevala predvsem, naj "se DeSUS končno in dokončno odloči, ali je v koaliciji ali je zunaj nje".
2. Manjšinska vlada
Če bo DeSUS res odšel, se lahko koalicija odloči za manjšinsko vlado s podporo SLS, kjer so že zdaj podprli sporno pokojninsko reformo. Radovan Žerjav, predsednik SLS, je sicer vnovič poudaril, da v to vlado ne bodo vstopili. Dodal je, da bodo v SLS vlado podpirali pri ključnih reformah. "A to ne pomeni bianko podpore vsem zakonom in reformam," je dejal.
3. Večinska vlada
Teoretično možno, a malo verjetno je, da bi v večinsko in tehnično vlado vstopila SDS. "Skrajni čas, da se prevzame odgovornost," je zahteval Zvonko Černač iz SDS. Sicer meni, da je zaradi interesov vladajočih skoraj nemogoče pričakovati predčasne volitve. V večinsko vlado SDS ne bi vstopila, če bi se zgodile volitve, pa "bi zagotovili učinkovito vodenje te države".
4. Predčasne volitve
"Sicer pa lepo prosim vse akterje, naj čim prej končajo to res slabo cirkuško predstavo, in pojdimo jeseni na nove volitve," je pozval tudi Žerjav.
5. S podporo nepovezanih poslancev
"Mi smo že imeli povabilo za vstop v koalicijo," je povedal vodja treh nepovezanih poslancev Franc Žnidaršič. Ker Andrej Magajna takrat predloga ni podpiral, se z Vilijem Rezmanom nista dokončno odločila, je dodal in napovedal vnovični razmislek.
Verjetni scenarij: status quo
Vloga DeSUS za nadaljnji razvoj dogodkov ni tako pomembna, meni sociolog Samo Uhan in dodaja, da bi se moral premier Karlu Erjavcu "zahvaliti za sodelovanje" že prej.
Predčasne volitve praktično niso izvedljive, ker jih morajo izglasovati poslanci, in če bi opozicijski imeli resne namene, bi to lahko dosegli, pojasnjuje Uhan.
"V Sloveniji je politična blokada, vse druge stvari pa so močno pretirane, niti slučajno nismo v podobnem položaju kot na primer Portugalska, kar se omenja," meni. Kot najverjetnejši scenarij vidi "pat pozicijo brez reform, kar je slabo tudi za opozicijo, če namerava res zmagati na naslednjih volitvah".
