“Ne za širitev, že za obstoječi obseg poslovanja nimamo dovolj kapitala,” je včeraj opozoril prvi mož NLB Božo Jašovič. Regulativa se namreč zaostruje. Na vprašanje, zakaj strategija, ki so jo predstavili, ni bolj ambiciozna, pa je odgovoril, da je za več ambicioznosti potrebnega več kapitala. “Zdaj se ni več mogoče širiti s posojili – tako kot v preteklosti.”
IPO je za zdaj le teorija
Možnosti, da NLB pridobi kapital, so tri, od teh pa je IPO (javna prodaja novoizdanih delnic) le teoretična, saj ne more biti prej kot jeseni prihodnje leto. Druga možnost je, da dodaten denar zagotovijo obstoječi lastniki, med katerimi je največji država, ki bi morala najti denar v proračunu, v katerem je že milijardna luknja.
Marko Jazbec, član upraveTam, kjer ni ekonomske logike, bomo morali tudi bančniki v Sloveniji izvajati bolj drastične poteze.
Tretja možnost pa je, da NLB dokapitalizira EBRD ali IFC, s tem pa se državi delež sorazmerno zniža, kar pomeni, da ne bi več imela večine. EBRD je pripravljen dati od 200 do 250 milijonov evrov, in sicer če se zmanjša delež države v NLB in če se začne postopek za kotacijo naše največje banke na borzi. “Borza je cilj, ki je zapisan v strategiji,” je pojasnil Jašovič. Dodal je, da odločitev o prodaji Banke Celje še ni sprejeta in da bi dodatni bančni davek na koncu plačali končni porabniki.
Za zdaj NLB kaže, da bo imela konec leta minimalen dobiček, vendar so tveganja, da ga ne bo, velika. Vse bo odvisno od rezervacij.
