Zlatka Kanič je na današnji obravnavi podrobno opisala potek zdravljenja Bora Nekrepa v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor v noči iz 12. na 13. marec 2008. Zavrnila je nekatere navedbe, da se ni zavedala resnosti dečkovega zdravstvenega stanja. Poudarila je, da je bil Bor vso noč pod strogim nadzorom v bolnišnici, ob morebitni spremembi kliničnega stanja otroka pa bi tudi ustrezno ukrepala. "Nismo počivali ali lenarili," je dejala in dodala, da je bila v tisti noči obremenjenost z najtežjimi bolniki 160-odstotna.
Kaničeva se zaveda napačne diagnoze
Dejala je, da se danes zaveda, da je postavila napačno diagnozo, Reyev sindrom, ki ga je tudi zdravila. Vendar pa je prirojena motnja presnove uree, ki jo je imel Bor, po literaturi bolezen novorojencev in ne 12-letnih otrok. Poleg tega je navedla, da je iz dečkove medicinske dokumentacije kasneje videla, da je bil Bor pogosto bolan, medtem ko so starši ob sprejemu na zdravljenje dejali, da je bil načeloma zdrav, le da ima pogosto vnetje ušesa.
Poudarila je, da se določene znake lahko pripiše napačni bolezni in je potem napačno tudi zdravljena. Zato je pri tako redkih boleznih bolje, da od staršev dobijo čim več informacij.
"Za Bora ni bilo ustrezno poskrbljeno"
Kaničeva meni, da bi Bor preživel, če bi bilo zanj po premestitvi v UKC Ljubljana ustrezno poskrbljeno. Ugotavlja, da tudi po premestitvi v Ljubljano za dečka ni bilo ustrezno poskrbljeno.
Mariborska pediatrinja poudarja, da zaradi smrti Bora niso prizadeti samo njegovi starši, pač pa "tudi tisti, ki smo s tem, ko je Bor umrl, doživeli strokovni poraz". "Vem, da je smrt otroka najhujše, kar se lahko zgodi. Tudi za zdravnika je smrt pacienta huda, čeprav sodi v realnost in jo kot profesionalec moraš sprejeti," je dejala.
"Obravnava v tisti noči je razumljiva"
Berthold Koletzko, nemški specialist za medicino otrok in mladine, ki se ukvarja s presnovnimi boleznimi, je obravnavo bolnika ob sprejemu v bolnišnico označil za pravočasno in pravilno. Dejal je, da je "občudovanja vredno in v prid skrbnemu ravnanju", da je Kaničeva naročila, da se v dečkovem urinu izmeri raven amoniaka. Tako tudi meni, da po informacijah, ki jih je Kaničeva dotlej vedela o otrokovem zdravstvenem stanju, ni bilo mogoče sklepati, da je Bor imel prirojeno motnjo presnove uree. "Sum Reyevega sindroma je danes napačna, v tej noči pa je bila razumljiva diagnoza. Za Reyev sindrom ni specifične terapije, zato je terapevtsko obravnavanje v tej noči razumljivo," je dejal.
Zmotilo ga je, da Kaničeva ob tako povišani vsebnosti amoniaka ni naročila ponovnega merjenja že čez uro ali dve, saj bi potem lahko bolnika prej premestili v Ljubljano. Vendar pa ne more trditi, če bi takšno ravnanje bistveno spremenilo tragičnost poteka bolezni Bora.
Koletzko tudi ni mogel potrditi, ali je Kaničeva res postavila diagnozo Reyevega sindroma, saj to ni bilo zabeleženo. Ni pa izključil možnosti, da se zaradi zelo velike obremenitve na oddelku ta informacija ni zapisala.
Pripombe je imel tudi na potek zdravljenja po premestitvi v Ljubljano. Kot je dejal, so dečku takrat dodali preveč tekočine ter mu relativno pozno dali antibiotike.
Koletzko je dejal, da je imela hiperamonimija bistven delež pri tragičnem poteku obolenja, vendar pa smrti ne more izključno pripisati zdravljenju v UKC Maribor. Z znižanjem koncentracije amoniaka že v tej noči bi se po njegovih besedah povečale možnosti, da bi bil potek zdravljenja bolezni lažji. "Ne moremo pa z gotovostjo reči, ali bi otrok to preživel, in v primeru, če bi, če bi ostal brez nevroloških poškodb," je dejal.
...ma dajte...putite fanta naj v miru počiva!!!