Kampanja je bila nujno zlo

Nagovarjanje preko socialnih omrežij, osebni stik kandidatov z volilci na terenu sta glavni značilnosti letošnje predvolilne kampanje, ki je bila tudi nerazkošna, relativno skromna. "To kaže na precejšnjo izčrpanost strank v tem letu večkratnih volitev," meni sociolog Matej Makarovič. "Stranke so igrale na publiciteto, organizirale so različne dogodke in računale na brezplačne objave v medijih," dodaja strokovnjak za komuniciranje Miro Kline. Meni, da volilci zato niso dobili vsebinskih informacij o programih strank."Ravno nasprotno," pravi. "Volivci niso dobili informacije o tem, kaj stranke zagovarjajo, kaj postavljajo nasproti drugi stranki. Po tej volilni kampanji ljudje prepoznavajo le obraze."

"Najbolj izrazita značilnost, ki pa žal niti ni tako velika novost, je relativno pomanjkanje konkretne programske vsebine. To v veliki meri izhaja iz specifične situacije obeh vodilnih strank: SMC namreč pravega programa nima in ponuja samo voditelja, SDS pa program sicer ima, a ga ne postavlja v ospredje, saj se namesto tega osredotoča na krivico, storjeno njenemu predsedniku," dodaja Makarovič.

Gverilska kampanja Janeza Janše

"Vodja SDS Janša je v zaporu ali na sodišču, kampanja poteka v obliki zborovanj pred zaporom in njegovih nagovorov iz zapora. Gre za neke vrste gverilsko kampanjo," meni Andraž Zorko iz Valicona. "Janez Janša je imel izrazito agresivno, nenavadno kampanjo, ki so mu jo omogočili drugi. Iz svojega odhoda v zapor je naredil mega dogodek, cirkus v medijih, bil je vsakodnevno na naslovnicah in v prvih minutah poročil ...Vprašanje pa je, ali so mu ljudje to šteli kot pozitivno," meni Kline. "Kot kaže, se Janši to, kar je menil, da je sekira v medu, ni posrečilo. Da je njihov vodja ves čas na sodišču, zdaj pa celo v zaporu, pri številnih vzbuja negativne asociacije, " pravi Zorko.

Zmaga Cerarju

"Za razliko od prejšnjih volitev v nedeljo ne pričakujem presenečenj na vrhu," pravi Zorko. "Res je, da ankete jasno kažejo na zmago SMC, a če Cerarju to resnično uspe, se bo prvič po letu 2000 zgodilo, da bo stranka, ki so ji ankete teden pred volitvami napovedovale zmago, tudi resnično zmagala," meni Makarovič, medtem ko je Kline prepričan, da Cerarjeva stranka v nedeljo ne bo dobila toliko glasov, kot ji zdaj napovedujejo ankete. "Vprašanje je, ali bodo volilci znali identifiirati Cerarjeve kandidate na volilnem lističu. Večine njegovih kandidatov namreč ne poznajo," pravi Kline. "Cerar bo zmagal v vsakem primeru, vprašanje je le s kako razliko. Gre namreč za novo stranko, ki nima zvestih volilcev, zato je večja verjetnost, da njihovi pristaši na volitve ne pridejo ali si na volišču premislijo in glas dajo stranki, ki jo bolj poznajo," razlaga Zorko.

Presenečenja manjših strank

Ankete kažejo, da bo strank v parlamentu manj kot doslej. "V zadnjih dneh utegnejo volivci še dodatno odreči podporo strankam, ki se kot Zavezništvo Alenke Bratušek, Pozitivna Slovenija ali celo SLS večinoma uvrščajo pod parlamentarni prag, in se usmeriti k večjim strankam istega političnega bloka, da bi njihov glas ne bil zapravljen," meni Makarovič. Zorko napoveduje zanimivo dogajanje in presenečenja pri manjših strankah. "K NSi odhajajo tisti, ki so razočarani nad Janšo. Nevarno se po robu giblje SLS. Menim, da ankete podcenjujejo njen doseg, medtem ko je glede stranke Alenke Bratušek, ki ji kažejo ankete boljše, obratno. Možnosti za vstop v parlament imata tudi Združena levica in Piratska stranka, ki jih ankete podcenjujejo, ker njihovi volilci nimajo stacionarnih telefonov, dejstvo pa je, da se njuna volilna baza prekriva in bodo zato dobili oboji premalo, da bi prišli v parlament."