Odbor DZ za kulturo je danes na nujni seji ministrstvu za kulturo naložil, naj odpravi dvome javnosti glede dosedanjega ravnanja v zvezi z napovedanim prevzemom medijske hiše Pro Plus in v obnovljenem postopku o izdaji soglasja za prevzem odloča vsebinsko. Na seji je bilo slišati tudi očitke na račun zakonodaje.
Člani odbora za kulturo so razpravljali o vlogi kulturnega ministrstva pri napovedanem prevzemu medijske hiše Pro Plus. Na ministrstvu za kulturo so namreč vlogo družbe Slovenia Broadband s sedežem v Luxembourgu za pridobitev 100-odstotnega lastninskega deleža v premoženju Pro Plus zavrgli, saj, kot so pojasnili, ministrstvo o njej ni pristojno odločati.
Slovenia Broadband je v lasti skupine United Group, ta pa je v lasti globalne naložbene družbe KKR in EBRD in je trenutno v Sloveniji lastnica telekomunikacijskega operaterja Telemach.
Skupina je v začetku julija objavila, da je od družbe CME kupila medijski portfelj v Sloveniji in na Hrvaškem, Slovenia Broadband pa je nato na ministrstvo in Javno agencijo RS za varstvo konkurence vložila vlogo za soglasje za prevzem družbe Pro Plus, pod okriljem katere program oddajata televiziji POP TV in Kanal A.
Minister za kulturo Tone Peršak je pojasnil, da bi bilo ministrstvo v tej zadevi lahko odločalo le v primeru, da bi podjetje Slovenia Broadband kupovalo več kot 20-odstotni delež neposredno v podjetjih POP TV oziroma Kanal A. Iz same vloge po Peršakovih besedah ni bilo popolnoma jasno, v kateri družbi želi vlagatelj pridobiti lastninski delež, zato je ministrstvo vlagatelja pozvalo, naj vlogo dopolni. Ta je nato po ministrovih besedah jasno povedal, da želi soglasje za prevzem Pro Plusa, ki pa ni izdajatelj nobenega medija.
Luka Mesec (Levica) je izrazil presenečenje nad sprenevedanjem ministra, pri čemer je dejal, da so na ministrstvu podjetju Slovenia Broadband "praktično namignili", da ji soglasja ne bo treba imeti, če se vloga nanaša na Pro Plus.
Predsednik odbora DZ za kulturo Dragan Matić je na seji izpostavil, da je Pro Plus najbolj vplivna medijska družba v državi, njen bodoči kupec pa ima v lasti že Telemach, ki je največji kabelski operater v državi z več kot 50-odstotnim tržnim deležem.
Z realizacijo nakupa Pro Plusa bi po Matićevih besedah lahko prišlo do lastniških povezav, ki bi pripeljale do položaja, ko bi ena pravna oseba postala lastnik poglavitnih medijev in distributerjev medijskih vsebin. "S tovrstnimi povezavami bi si tako ena pravna oseba pridobila odločilno prednost pred ostalimi mediji," je opozoril.
Tudi v. d. direktorja Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) Tanja Muha je dejala, da bi bile lahko ostale televizijske hiše postavljene v slabši položaj, kar bi imelo negativen vpliv na medijsko pluralnost. Predsednik Sveta za radiodifuzijo Aleš Lipičnik je ocenil, da niso multinacionalke krive, da nismo pripravljeni na njihov prihod. Zakonodaja je v globokem zaostanku, je dodal.
Peršak se je strinjal, da v zakonu ne piše vse tako, kot bi po njegovi oceni moralo pisati. Do trditve ministra je bil kritičen Branko Grims (SDS), saj se mu je zdelo neprimerno, da minister trdi, da zakonodaja zaostaja in da ni ustrezna, sam pa kot pristojni minister v mandatu ni predlagal sprememb, da bi se stvari uredile.
Primož Hainz (DeSUS) je menil, da se pomanjkljivosti na več področjih počasi odpravljajo, ministra pa je pozval, naj ponovno preuči problematiko. Alenka Bratušek (NP) je glede dvomov v zvezi z zakonodajo izpostavila, da je najmanjši problem pridobiti avtentično razlago zakona.
Jani Möderndorfer (SMC) je medtem ocenil, da se je vlagatelj pred podajo vloge na ministrstvo dobro pozanimal o zakonu in to niso storili "za vsak slučaj". Po njegovi presoji gre za del scenarija.
Nad "pravno latovščino" ministra je bila zgrožena Violeta Tomič (Levica). Tudi če sprejmem interpretacijo ministra, da ne razume funkcijo varovanja javnega interesa, ne drži, da ministrstvo ni pristojno za izdajanje soglasja. Anji Bah Žibert(SDS) se je zdelo zanimivo, da za komercialno medijsko hišo v politiki vlada neverjeten interes. Ob tem je bila kritična do predsednika odbora, ki po njenih besedah ne sklicuje sej, ko želijo na primer v SDS govoriti o nacionalni televiziji.
Na negativne posledica prevzema Pro Plusa je opozorila tudi Sandra Bašić Hrvatin iz Fakultete za humanistične študije na Univerzi na Primorskem. Ocenila je, da ima ministrstvo vse zakonske mehanizme, da o tem odloča, vprašanje pa je, ali imajo tudi željo, da zadevo razrešijo.
Člani odbora so po razpravi podprli sklep SMC in SD, naj ministrstvo v obnovljenem postopku o izdaji soglasja za prevzem odloča vsebinsko, pri čemer naj bo vodilo javni interes.
Tudi če s tem trenutkom zaprejo vrata, bo vse v redu, bom vesel, kajti ti programi niso več gledljivi, pa še plačljivi so.
Nebeško lepo za vse tri kanale, glavno da nam dela kanalizacija in nimamo dreka v hiši ! Sploh ne vem da to sranje obstaja in si ga lahko zatlačijo v rit !
Kva jim nic v zep ni kapnal pa je problem?Pri pivovarni lasko pa ni bilo problema G.Tone Tursek je skupi nagrabu(povecu premozenje)potem so pa Srota nastavili Jansa je dal zeleno luc za prevzem tudi banke oz.drzava mu je dala kredite… ...prikaži več na lepe oci,da so lahko obogateli z delnicami.Jp tko pa drzava producira gospodarski kriminal pa nic revizije poslovanja ni bilo za cas T.Turnska.