"Kako lahko podjetje s takšnimi referencami dobi milijonski posel?"

Vsaj 3,5 milijona evrov je doslej država namenila za postavitev in dobavo rezilne žice in panelne ograje zasebnim podjetjem, ki še vedno sodelujejo pri postavljanju ograj. A večino visokih zaslužkov je država skrila pod oznako tajnosti "interno" ... 

"Ti postopki niso bili izvedeni po zakonu o javnih naročili, ker bi poteklo še več časa," je direktor Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve Anton Zakrajšek danes zatrdil na seji komisije za nadzor javnih financ in izpostavil, da tudi zaradi stopnje tajnosti, ki jo je določila vlada, javnega naročila ni mogoče izpeljati. Po naročilu vlade je rezilne žice in panelne ograje kupil zavod za blagovne rezerve.

Rezilno žico kupili na Madžarskem, na spornih delih meje so jo postavljali zasebniki

Zakrajšek je potrdil, da je rezilno žico, ki še vedno stoji na okoli 160 kilometrih, Slovenija najprej kupila pri madžarskem državnem podjetju."Žičnata ograja je bila v oktobru 2015 zelo vroča roba v Sloveniji in edina država, ki jo je imela, je bila Madžarska," je navedel Zakrajšek in nadaljeval, da je, po tem ko je vlada vzpostavila stik z Madžarsko, odšel tja. Od madžarskega državnega podjetja pa so dobili ultimat - vzemi ali pusti. Izpogajali so se lahko le za dva odstotka nižjo ceno, saj naj bi nanjo čakali tudi Hrvaška in Madžarska. Slovenski proizvajalci rezilne žice po zagotovilih direktorja Zakrajška namreč ne proizvajajo.

Prvo naročilo v višini skoraj 250 tisočakov je notranje ministrstvu oddalo žalskemu podjetju Minis, d. o. o., ki je še leta 2014 in 2015 zaposlovalo le enega zaposlenega. V začetku je ministrstvo sicer zatrjevalo, da so se za zunanjega izvajalca odločili, ker nimajo potrebne mehanizacije, a kot je navedel danes Zakrajšek, naj bi se zato odločili tudi zato, da so se pripadniki vojske izognili postavitvi rezilne žice na nedorečenih delih meje s Hrvaško. Slednja je Slovenijo na to tudi opozorila.

Podjetje Minis je tudi po odločitvi vlade, da na nekaterih delih meje rezilno žico zamenja s panelno ograjo, dobilo posel za dobavo slednje. "Glede na to, da smo videli, kako predstavniki podjetja Minis delajo - postavljali so žičnato ograjo tam, kjer je meja sporna, in so nam povedali, da so predstavniki podjetja Legis sistemi in lahko ograjo dobavijo najhitreje, smo jim oddali naročilo. Dobili smo eno dodatno ponudbo, ki pa je bila 25 odstotkov dražja," je še navedel Zakrajšek, ki je zanikal, da bi se glede naročila pri podjetju Minis, ki je na račun postavitve ograje največ zaslužilo, kadarkoli uskladili z ministrstvom. Večkrat je tudi zagotovil, da gre glede na določene karakteristike ograje, za najugodnejšega dobavitelja.

"Kako lahko podjetje s takšnimi referencami dobi milijonski posel?"

Na vprašanje poslanke Alenke Bratušek, ki je tudi sklicala izreno sejo, kako je podjetje Minis s takšnimi referencami – glede na evidenco Ajpes manj kot en zaposlen vletu 2014 in 2015 ter neplačevanje računov – sploh dobilo povabilo notranjega ministrstva, naj odda javno ponudbo, predstavnik ministrstva, državni sekretar Andrej Špenga, ni odgovoril.

Poslanec SDS Janez Janša, ki je zagovarjal mnenje, da je država prepozno postavila tehnične ovire na meji, pa je na podlagi prisotnosti na eni izmed sej sveta za nacionalno varnost odločitev vlade povedal, da je "tukaj prihajalo do paničnih potez, ker se v preteklosti ni ukrepalo".

Člani komisije so izglasovali sklep, naj jim vlada posreduje sklep, o skupnih stroških postavitve ograje, večina pa je zavrnila predlog poslanca ZL Luke Mesca, naj vlada iz vseh dokumentov povezanih s postavitvijo ograje umakne oznako tajnost, ki bi razkrila vse podatke o naročilih.