Leta 1968, oziroma sedem let po tem, ko je kot prvi Zemljan poletel v vesolje, je Jurij Gagarin med rutinskim poletom z lovcem MIG-15 UTI nenadoma strmoglavil, kar je bilo zanj usodno. Posebna komisija je začela raziskovati njegov zadnji polet. Uradna razlaga njegove nesreče navaja: "Nesrečen splet neugodnih okoliščin." Vsekakor naj smrtne nesreče ne bi povzročil človeški ali tehnični dejavnik. Poročilo komisije javnosti ni bi bilo nikoli predstavljeno, saj je bilo razglašeno za državno skrivnost.
Usodno nesrečo zakrivil kopilot
V tančico skrivnosti zavita Gagarinova smrt je postala navdih za številne teorije zarote.
Nekateri so špekulirali, da se je sovjetski junak smrtno ponesrečil zaradi letenja pod vplivom
alkohola, drugi pa so menili, da je nesrečo zaigral, ker naj bi se tako hotel izogniti medijskemu
pompu, ki ga je obdajal. Tretji pa so krivili kar njegovega kopilota, ki naj bi zaradi zavisti oba
pognal v smrt.
Uradna razlaga še naprej veljavna |
|
Ne glede na Šeršerjevo razkritje bo uradna razlaga Gagarinove nesreče še naprej edina merodajna. Ruska vlada je namreč sporočila, da bo nepravilnost uradnih ugotovitev komisije treba izpodbiti na sodišču. |
O vzrokih za skrivanje uradnega poročila o nesreči pred javnostjo Šeršer pravi: "Gagarin je bil narodni heroj Sovjetske zveze, narodni heroji pa po pojmovanju javnosti ne delajo napak."
