Kaj, če pristanete v karanteni?

Epidemiološke razmere v posameznih državah, povezane z novim koronavirusom, so tiste, ki narekujejo odločitev vlade glede tega, na kateri seznam – rdeči, zeleni ali rumeni – uvrstiti posamezno državo. Nazadnje je vlada seznam popravljala 17. julija, ko sta na rdečem seznamu med drugim pristala Luksemburg in Črna gora. 

Uvrstitev države na posamezen seznam je v času dopustov pomemben dejavnik pri odločanju posameznikov o tem, kje bodo dopustovali. Med Slovenci priljubljena Hrvaška ostaja na rumenem seznamu, kar pomeni, da je priporočena previdnost, ob povratku v domovino pa posameznikom ni treba v karanteno, kot to velja za države z rdečega seznama. Na njem se je znašla večina držav Zahodnega Balkana. 

Priporočljivo je, da posamezniki tudi med dopustom spremljajo razmere tako doma kot v državi, kjer dopustujejo, saj se razmere lahko hitro spremenijo, da se ne bi ob vrnitvi domov po nepotrebnem znašli v karanteni. Zaposlene k temu pozivajo tudi delodajalci. "V Telekomu Slovenije veliko pozornosti namenjamo izvajanju in osveščanju zaposlenih glede preventivnih aktivnosti z namenom omejevanja širjenja koronavirusa. Prav tako sodelavke in sodelavce prosimo, naj pri načrtovanju dopusta redno preverjajo epidemiološko stanje v posameznih državah, saj si želimo, da si zaposleni na dopustu odpočijejo, predvsem pa, da se z njega vsi vrnemo zdravi," pravijo v Telekomu Slovenije. "V primeru odrejene karantene ravnamo skladno z usmeritvami pristojnih institucij in veljavno zakonodajo; na tem področju tudi sproti spremljamo aktivnosti na ravni države."

"V Krki upoštevamo vsa priporočila državnih in zdravstvenih institucij za zajezitev okužbe s koronavirusom. Sprejeli smo vrsto preventivnih ukrepov, ki omogočajo varno delo tudi v tem času," pravi v Službi za odnose z javnostmi Krke, tovarne zdravil, d. d., Novo mesto.

Profimedia

Če je treba, krijejo stroške testa

V družbi BTC so sprejeli poseben sklep za zagotavljanje zdravja zaposlenih in nemotenega izvajanja delovnih procesov, ki se nanaša na primer poslabšanja epidemiološke slike v zvezi s širitvijo novega koronavirusa. "Sklep omogoča, da lahko izvajamo doslednejši nadzor s tem, da se z zaposlenimi, ki so bili na območjih, kjer je povečana nevarnost okužbe z virusom oz. na območjih s tveganim epidemiološkim stanjem, dogovorimo za 3-dnevno odsotnost z dela, za katero delavec porabi svoj dopust. V tem času se po potrebi opravi testiranje na okužbo koronavirusa, stroške testa pa krije družba BTC," so pojasnili. "Vsi zaposleni, ki se vračajo iz Srbije, BiH in ostalih držav s tako imenovanega rdečega seznama, pa so glede karantenskih in ostalih ukrepov dolžni upoštevati navodila in priporočila NIJZ ter ostalih pristojnih institucij. Po preteku 14-dnevnega obdobja družba BTC delavcu omogoči testiranje na COVID-19, katerega stroške nosi družba BTC."

V četrtek je bilo na naših mejnih prehodih vročenih več kot 300 karantenskih odločb. Znotraj Slovenije so vročili 22 odločb. 

V UKC Ljubljana poudarjajo, da je zaposleni skladno s 36. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) dolžan obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti. "Neposredno nadrejeni je dolžan zaposlenemu, ki odhaja na letni dopust, predložiti v podpis izjavo, s katero zaposleni obvesti delodajalca o morebitnem odhodu v državo na t. i. rdečem seznamu držav s poslabšano epidemiološko sliko in potrdi, da je seznanjen s prepovedjo opravljanja dela 14 dni po vrnitvi ter predlaga za navedeni čas izrabo dopusta, koriščenje ur ali neplačano odsotnost z dela," pojasnjujejo v Pravna službi in Službi za obračun plač (SPOBO). 

"Če je bila država, v katero je zaposleni potoval ob odhodu zaposlenega v to državo na t. i. zelenem seznamu, vendar pa je ob vrnitvi v skladu z epidemiološko sliko država uvrščena na t. i. rdeči seznam, zaposleni o tem obvesti neposredno nadrejenega in SPOBO in upošteva nadaljnja navodila (predvidoma pa nadaljnjih 14 dni po vrnitvi ne sme opravljati dela v UKC Ljubljana)," o tem, kaj se zgodi v primeru spremembe epidemiološke slike med dopustom, pravijo v UKC Ljubljana. V tem primeru zaposlenemu pripada "50% nadomestilo plače (t. j. do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače) oziroma skladno s predpisom, ki bo določal drugačno višino plačila. Zaposleni lahko v takšnem primeru zaprosi tudi za koriščenje ur ali letnega dopusta." 

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena, mora najpozneje v treh delovnih dneh od odreditve karantene obvestiti delodajalca, da mu je bila odrejena karantena, in o razlogih, iz katerih mu je bila odrejena karantena. V treh dneh od prejema odločbe mora odločbo o odreditvi karantene posredovati delodajalcu. 

Epa

Sredstva se zagotavljajo iz proračuna

Državni zbor je sprejel Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV), ki določa upravičence do nadomestil zaradi odrejene karantene. Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja tudi delodajalec v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, če za delavca, ki mu je bila odrejena karantena, ne more organizirati dela na domu.

Delodajalci uveljavljajo pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo v elektronski obliki vložijo pri Zavodu RS za zaposlovanje v 30 dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene. Priložiti je treba kopijo odločbe o odreditvi karantene, če za delavca v karanteni ni mogoče organizirati dela od doma, pa tudi izjavo o tem. Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene traja najdlje do 30. septembra 2020, sredstva pa se zagotavljajo iz proračuna. V primerih, ko je bila karantena odrejena zaradi upravičenega obiska rdeče države (5. odstavek 15. člena ZIUPDV), je treba priložiti tudi izjavo delavca o obstoju osebnih okoliščin. Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi karantene ne morejo opravljati dela, država povrne v celoti. 

Pri tem je treba opozoriti, da delavec, ki se odpravi v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v primeru, če se v državo odpravi zaradi osebne okoliščine (smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrt staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj) ali rojstvo otroka). Delavec je v tem primeru upravičen do nadomestila plače v višini, ki jo določa zakon, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile. Opozoriti je treba, da mora delavec delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi prej naštetih okoliščin. 

Pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, ima delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali rumenem seznamu in mu je od prehodu meje odrejena karantena, delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca. V obeh primerih to velja, če delodajalec za delavca ne more organizirati dela na domu. 
V primeru, da je delavcu odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in mu je bila zaradi tega odrejena karantena, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal. Enako velja tudi za javnega uslužbenca, ki mu je bila odrejena karantena zaradi izvajanja nalog delodajalca v tujini ali mu je bila odrejena karantena zaradi napotitve ali premestitve javnega uslužbenca na delo v tujino.

dezurni@zurnal24.si