"Razmere so ugodne, zaposlenost, prihranki gospodinjstev, robusten denarni tok v gospodarstvu. Negotovosti izhajajo iz surovinskega in energetskega šoka ter inflacijskih pritiskov. Bo visoka inflacija vztrajala ali se po šoku, ki lahko traja tudi 23 mesecev, vračamo v obdobje pred covidom, ko bo povpraševanja zaradi staranja prebivalstva in trajnostnih vidikov manj," je na novinarski konferenci Združenja bank Slovenije dejal Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB.
"Naučil sem se, da ko so cene nizke, je čas za ščitenje. Ko sta bila elektrika in plin poceni, je bil čas za ščitenje, na primer s terminskimi pogodbami. Zdaj je čas za ščitenje obrestnega tveganja," je dejal.
Je inflacija trajna ali le šok, ki bo minil? "To je vprašanje za milijon dolarjev, ti šoki so prisotni, lahko bodo skozi daljše obdobje, 18, 24 mesecev, se pa bo na neki točki to soočilo z dolgoročnejšim trendom, do je demografska slika in trajnostna naravnanost ljudi. Če si 55 let star, kaj še potrebuješ, avto imaš za deset, telefon vsaj za pet let. To je demografski vidik. Jaz ne kupujem nič, česar ne potrebujem, pa sem star 47 let in imam denar. Trajnosti vidik je pa, da se zavestno odločiš, da boš kupil kvaliteten pulover za šest let, ne vsako leto novega, modernega. Evropa je starajoča družba z izrazito trajnostno usmeritvijo," je poudaril Brodnjak.
Mario Henjak, predsednik uprave Gorenjske banke je poudaril, da so cene nekaterih surovin, energentov in prevozov nerealno visoke. "Na primer cena prevoza s Kitajske je na nivojih, kjer mora iti dol," je dejal.
"Taki šoki so zgodovinska priložnost, podjetja zmanjšujejo tveganja dolge nabavne verige. Če 20 odstotkov tega, kar se proizvaja na Kitajskem, preusmerimo v Srednjo Evropo, to so milijarde," pravi Brodnjak.
Obdobje dveh do treh let bo zelo zanimivo
"Američani spreminjajo pogled na inflacijo, od tega da je prehodna, do tega da je trajna. Če bo inflacija dve leti tri- do štiriodstotna, se bodo obrestne mere morale kar hitro dvigniti. Obdobje dveh do treh let bo zelo zanimivo," meni predsednik uprave Sparkasse Stefan Vavti.
"Odziv po covidu je bil diametralno nasproten kot v finančni krizi, slaba novica je, da se ti ukrepi iztekajo. V ZDA je Fed že komuniciral, da jih inflacija začenja skrbeti. Še nekaj časa nazaj so menili, da je inflacija začasna, zdaj se to mnenje malo spreminja," je povedal Vavti, ki ugotavlja, da Fed navadno daje takt in smer, ECB pa sledi.
"Bančniki nismo srečni zaradi negativnih obrestnih mer, mislim, da tudi ni dala učinkov, kot so jih pričakovali. Upam, da se bodo negativne obrestne mere, ki so podžigale cene drugega premoženja, na primer delnic in nepremičnin počasi dvigovale, da bomo banke počasi postale normalne," je dejal.
V Sloveniji se je na bančnem trgu zgodila ekstremna konsolidacija. "Prvi dve banki bosta imeli več kot pol trga, tretji, četrti, peti pa od pet do deset odstotkov. Mislim, da je izbira pomembna, to, kar se je zgodilo, pa je dobro za banke in za stranke. Ni več razloga, da bi šlo kakšno podjetje čez mejo po finančne vire," je povedal Vavti, ki ga skrbi cunami regulative.
"Zelo dolgo sem v bančništvu, toliko regulative še nikoli ni bilo, ta regulativni cunami, ki je že nekaj let na pohodu, se ne ustavlja. Regulativa je pomembna, saj ščiti deležnike, a sprašujem se o dodani vrednosti vsega tega," pravi.
dezurni@styria-media.si
Narobe svet! Bogati postajajo se bogatejsi. Večina pa vedno bolj životari.
Najprej se začne s špekulanti, sledijo špekujacije podabnih, vse pa konča domino učinek. Vsak deležnih pa, k temu pristavi svoj interes in spirala se vrti, vrti...