Janša: "Ne vemo, kaj bo iz tega žaklja prišlo“

Predsednik vlade Janez Janša, ki opravlja tekoče posle, je bil tudi ob robu kongresa SDM na Ptuju redkobeseden glede aktualnega dogajanja v Sloveniji po izglasovani konstruktivni nezaupnici. Kot je dejal, zaenkrat ni veliko stvari, ki bi jih lahko ocenjevali oziroma komentirali, saj še vedno čaka, da bo koalicija predstavila svoj program.

"Dokler tega ni, gre za mačka v žaklju in ne vemo, kaj bo iz tega žaklja prišlo," je dejal Janša in dodal, da gre za neko obdobje čakanja in negotovosti, ko "poslušamo samo to, da bo nova koalicija šla v neko drugo smer in vsi upamo, da ta smer ne bo nazaj".

Janša tudi od medijev v tem času pričakuje, da bodo imeli enake vatle za vse in da bodo tako z istimi vatli obravnavali vse Alenke - tako Alenko Koren Gomboc kot Alenko Bratušek.

Milijoni za privilegije namesto za štipendije in nova delovna mesta?

Predsednik SDS je zbrane med drugim pozval k večji glasnosti, zavzetosti in aktivnosti. Če bodo tisti, ki se zbirajo na kongresu DeSUS glasnejši, potem "adijo štipendije in delovna mesta", je dejal Janša. Odhajajoči premier je namreč dejal, da je njegova vlada lani prvič odkar obstaja samostojna država posegla v privilegije, ki se v tej državi plačujejo že desetletja in niso ne plačilo za delo, niti pokojnine, pač pa tako imenovane pridobljene pravice za nekaj, kar je nekdo naredil ali nekomu nekoč dal, čeprav si tega ni zaslužil.

V času krize bi bilo potrebno s tem posegom po njegovem mnenju nadaljevati, saj so alternative zelo preproste. Ali bodo šli milijoni za privilegije, ali pa za štipendije in nova delovna mesta, meni Janša in dodaja, da je bila prva obljuba, ki jo je bilo slišati v teh zadnjih dneh postavljanja nove koalicije, da se bodo že odpravljeni privilegiji vrnili.

Srečanje z Milanovićem odvisno od dogovora

Janša je ob robu kongresa Slovenske demokratske mladine na vprašanje v zvezi z načrtovanim srečanjem s hrvaškim premierjem Zoranom Milanovićem, s katerim naj bi se pogovarjala o vprašanju nekdanje Ljubljanske banke, dejal, da je to pogojeno s tem, da se prej uskladi dogovor.

Če bo dogovor o rešitvi vprašanja nekdanje Ljubljanske banke usklajen, bo verjetno do srečanja prišlo, sicer bo to pač opravila naslednja vlada, je dejal Janša in dodal, da je časa še nekaj, zato ne gre za nobeno kritično časovno stisko.

Janša je 15. februarja napovedal, da se bo 10. marca sestal s hrvaškim premierjem Milanovićem glede reševanja vprašanja nekdanje Ljubljanske banke. Istočasno je za pooblaščenega predstavnika za to vprašanje imenoval državnega sekretarja v svojem kabinetu Toneta Kajzerja in iz reševanja vprašanja umaknil tedaj še zunanjega ministra Karla Erjavca.

Erjavec in hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić sta sicer v začetku februarja na srečanju na Otočcu našla rešitev za vprašanje nekdanje LB, ki je sprejemljiva za obe strani. Pusićeva je v petek povedala, da bi Slovenija in Hrvaška lahko dosegli dokončni dogovor, še preden bi bila potrjena nova slovenska vlada.

Uradna Ljubljana z rešitvijo vprašanja prenesenih deviznih vlog LB pogojuje ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z EU. Slovenija je edina članica EU, ki še ni začela postopka ratifikacije.