"Izvajali bomo klic k molitvi v skladu s predpisi"

"Trenutno gradimo džamijo, do tega vprašanja še nismo prišli," na vprašanje, ali bodo v Islamskem versko-kulturnem centru ob Parmovi ulici za Bežigradom izvajali tudi klic k molitvi (ezan) po zvočniku pojasnjuje Nevzet Porić z Islamske skupnosti. "Izvajali bomo klic k molitvi v skladu s predpisi."

Zvonenje in klic k molitvi spadata k verski svobodi

Zakonodaja sicer ezan obravnava enako kot zvonenje krščanskih cerkva. "Zvonjenje zvonov na krščanskih cerkvah in klic muezina k molitvi, bodisi "v živo" bodisi prek posnetka, ki se ob natančno določenem času predvaja po zvočnikih, na sakralnih poslopjih islamskih skupnosti sta si zelo podobna vsaj v vrsti informacije, ki je zvočni signal in v sakralni funkciji tega zvočnega signala," pojasnjuje direktor urada za verske skupnosti Gregor Lesjak. 

Dodaja, da bi ob presoji konkretnih primerov bilo mogoče oba vključiti v obseg človekove pravice do verske svobode. "Slovensko ustavno sodišče na najsplošnejši ravni pojasnjuje, da ustavno varstvo zajema tista ravnanja, ki so razumno povezana z bistvom verskega prepričanja in brez katerih verska svoboda za posameznika postane pomembno okrnjena," pojasnjuje Lesjak. "Tudi takšna ravnanja je seveda mogoče omejevati, kadar posegajo v pravice drugih."

V lanskem letu pri MOL dve pritožbi

Na Mestni občini Ljubljana pojasnjujejo, da je Četrtna skupnost Šmarna gora v lanskem letu prejela eno pritožbo glede motečega zvonjenja Župnijske cerkve Sv. Martina v Šmartnem pod Šmarno goro v nočnem času, Četrtna skupnost Bežigrad pa je prejela vprašanja glede klicev na molitev v bodočem islamskem kulturnem centru.

Mejne vrednosti določa OPPN

Prostorski akti določajo varstvo pred hrupom na podlagi določil Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. "Območja centralnih dejavnosti za opravljanje verskih obredov (CDc) so na karti 'Območja varstva pred hrupom', ki je del Občinskega prostorskega načrta MOL, razvrščena v III. stopnjo varstva pred hrupom," pojasnjujejo na Oddelku za urejanje prostora pri MOL. "Razvrstitev, upoštevani viri hrupa, pa tudi ravnanja v posameznih območjih so določena z navedeno uredbo." 

Merila in pogoje za prostorsko ureditev islamskega kulturnega centra, vključno z varstvom pred hrupom, določa Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za območje, kjer se bo bodoči verski center nahajal. 

"Dovoljena mejna raven hrupa v navedenem OPPN je 50 (dbA) ponoči in 60 (dbA) podnevi," pojasnjujejo pri MOL in dodajajo, da je po OPPN določeno, da "je treba pri izvajanju dejavnosti te omejitve upoštevati. Za morebitno kratkotrajno preseganje mejnih vrednosti je treba pridobiti dovoljenje pristojnega ministrstva".

Leta 2001 izvedli študijo o hrupu

V Ljubljani so sicer v preteklih letih prejeli nekaj pritožb občanov zaradi motečega zvonjenja cerkvenih zvonov, zato so se leta 2001 odločili za izvedbo javnega naročila izdelave raziskovalne naloge "Problematika impulznega hrupa v Sloveniji – Impulzni hrup v Mestni občini Ljubljana", ki jo je leta 2003 izdelala Fakulteta za strojništvo v Ljubljani.

"V okviru naloge so bili raziskani viri hrupa s pretežno impulznim značajem: zvok pri zvonjenju ljubljanskih cerkva, hrup zaradi pokanja petard, hrup pri praznjenju zabojnikov za smeti in hrup na postajališčih avtobusov mestnega potniškega prometa," pojasnjujejo pri MOL. "Za raziskavo smo se odločili delno zato, ker to področje hrupa pred tem nismo obravnavali, in zato tudi nismo znali ovrednotiti, kakšno obremenitev okolja ta vrsta hrupa dejansko povzroča."

Sprememba zakonodaje leta 2006

Leta 2006 je začela veljati nova Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki je prinesla spremembe na področju impulznega hrupa. "V prej veljavni Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju je bilo eksplicitno navedeno, da so zvonovi ali druge nepremične samostojne zvočne naprave vir hrupa, v novi in še sedaj veljavni uredbi pa je v členu, ki navaja vse možne vire onesnaževanja okolja s hrupom, ta vir izločen," pojasnjujejo pri MOL. "To pomeni, da zvonjenje cerkvenih zvonov ni več obravnavan kot vir hrupa." Nadzor nad izvajanjem določil iz uredbe opravljajo okoljski inšpektorji, a ker zvok cerkvenih zvonov ni več vir hrupa, ga tudi ni mogoče obravnavati v smislu določil glede mejnih vrednosti kazalcev hrupa.

Področje hrupa sicer zajema tudi zakonodaja v okviru varstva javnega reda in miru, ki zagotavlja varstvo pred hrupom le v nočnem času med 22. in 6. uro ter varstvo pred hrupom različnih akustičnih naprav in glasbil. "Z navedeno zakonsko določbo je zavarovan mir in počitek občanov," pojasnjujejo na notrajnem ministrstvu. "Pomembno je zavedanje, da morebitne okoliščine hrupa, ki so posledica dovoljene dejavnosti na kraju dogodka niso prekršek, kot tudi ni prekršek hrup, ki je posledica nujnih vzdrževalnih del, npr. sanacije okvare na plinski, vodovodni, električni ali drugi napeljavi."

Verska svoboda proti javnemu redu in miru

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zadevi H.C.W. Schilder zoper Nizozemsko leta 2013 odločalo o pravici do verske svobode, ki jo varuje 9. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), katere del je kot splošno priznana oblika verske svobode tudi zvonenje cerkvenih zvonov, ki se zaznava kot moteč zvok, povezan z uresničevanjem človekove vesti (vere). 

"Pritožnik je zatrjeval, da pomeni omejitev jakosti cerkvenega zvenenja v času med 23. in 7.30 uro, ki temelji na standardih tamkajšnje okoljske zakonodaje oz. določenih maksimalnih vrednostnih zvoka, neupravičen poseg v njegovo pravico iz 9. člena EKČP," pojasnjujejo na notranjem ministrstvu. "ESČP je ugotovilo, da v navedenem primeru ni šlo za splošno prepoved cerkvenega zvonjenja, pač pa za omejitev jakosti cerkvenega zvonjenja v času nočnega počitka in kot takega z vidika uravnoteženja vpletenih interesov ocenilo kot pravično."

Kot izhaja iz prakse Ustavnega sodišča RS ima načelo o ločenosti države in verskih skupnosti v širšem smislu tri prvine, in sicer versko oziroma nazorsko nevtralnost države, avtonomnost verskih skupnosti na lastnem področju in enakopraven odnos države do verskih skupnosti.

Vsak primer se obravnava lokalno in posamično

"Cilj tega načela je z nevtralno držo države zagotoviti resnično svobodo vesti in enakost posameznikov tako verujočih, neverujočih ter verskih skupnosti," pojasnjujejo na notranjem ministrstvu. "Avtonomnost in enakopravnost verskih skupnosti, ki ju ustava opredeljuje kot samostojni načeli, sta zrcalna stran zahteve po državni nevtralnosti in sta orodji za zagotavljanje človekove pravice svoboda vesti."

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je novembra 2013 objavilo odziv na pozive posameznikov k ukrepanju za zmanjšanje hrupa zvonjenja cerkvenih zvonov. V njem je zapisano, da so seznanjeni tudi z nasprotujočimi si stališči posameznikov, ki jim hrup, ki nastaja ob zvonjenju ni moteč, tudi če živijo v bližini cerkva. 

Ministrstvo je takrat podalo stališče, da se primeri zvonjenja obravnavajo posamično, saj je potrebno rešitev navedene problematike iskati v dogovoru z okoliškimi prebivalci in predstojnikom cerkve. Urejanje režima zvonjenja cerkva s predpisom in neodvisno od značilnosti zvonov ter lokacije cerkve po njihovi oceni ne bi bila ustrezna rešitev.

irma.hus@zurnal24.si

Na nagradno igro se prijavite TUKAJ.