Zakon o finančni upravi, ki s prvim julijem predvideva združitev carinske in davčne uprave, še ni sprejet. Prav tako še ni končne odločitve glede organizacijske oblike novega organa. Na Davčni upravi RS (Durs) pravijo le, da so predvidene “racionalizacije na vseh davčnih uradih enako”. Nekateri sogovorniki že opozarjajo, da bi lahko bila izterjava ob vnovični reorganizaciji še slabša kot doslej.
Zamude zaradi težav
Postopen prenos izterjave nedavčnih prihodkov z Dursa na carinsko upravo se je začel leta 2011. Carinska uprava je zdaj pristojna za izterjavo glob in policijskih kazni, pa tudi izterjavo upravnih in sodnih taks. Izolski župan Igor Kolenc je opozoril, da carinska uprava lani do jeseni v vsem letu ni izterjala niti enega evra od izrečenih glob. Zaradi organizacijskih in tehničnih težav se je tako redna tekoča izterjava začela šele septembra lani. V Izoli so izterjali 43 odstotkov terjatev, enako v Mariboru, v Ljubljani pa so bili uspešnejši in so za mestni proračun izterjali 67 odstotkov izrečenih glob.
Kaj kaže primerjava
Glede na podatke z Dursa je carinska uprava pri izterjavi nedavčnih prihodkov uspešnejša. Lani je namreč izterjala približno polovico, medtem ko se Durs tej številki v preteklosti ni približal.
Neučinkovit Durs
“Durs pri izterjavi ni uspešen, saj dolg narašča,” opozarjajo v Izoli. Leta 2010 so bile namreč občini fizične osebe iz naslova nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ) dolžne 3.130 evrov, lani šestkrat več. Prav tako se povečuje dolg pravnih oseb, ki je lani dosegel 374 tisoč evrov. Skupaj je dolg iz neizterjanega NUSZ občini Izola več kot 940 tisoč evrov.
