Znanstvenikom že do zdaj ni bilo tuje, da mnogi predstavniki črednih živali premorejo
nekakšen omejen, vendar smiseln čut za strani neba. Številne živali, ki spadajo med
govedo, postavajo ob hladnih in sončnih dneh na pašnikih tako, da je čim večji del njihovega
telesa ožarjen. Nasprotno se vedejo, kadar so izpostavljene mrzlim in vetrovnim zimskim
dnem, saj se takrat gibljejo oziroma stojijo vzporedno z vetrom, da so mu čim manj
izpostavljene.
Toda kako se govedo usmerja v nevtralnih toplih sončnih dneh oziroma v podobnih nočeh? Ekipa nemških znanstvenikov pod vodstvom Sabine Begall z univerze Duisburg-Essen trdi, da je razrešila uganko. Govedo naj bi se v takih razmerah – ne glede na to, ali se premika ali počiva – nagibalo vzporedno s smerjo sever–jug. Kot so strokovnjaki zapisali v strokovni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, so do spoznanja prišli z analizo 308 posnetkov pašnikov, ki so jih pobrali na spletnem strežniku Google Earth. Poleg tega so znanstveniki opazovali premikanje govejih čred v različnih trenutkih na različnih krajih z različnimi vremenskimi razmerami, s čimer so lahko izločili vpliv spremenljivk, kot so sončno obsevanje, veter, temperatura.
Glave obrnjene proti severu
Še več, ne samo, da se govedo usmerja glede na sever–jug, ampak njegovi predstavniki težijo k
temu, da imajo glavo obrnjeno proti severu.
"Razlogi za takšno vedenje so nam neznani, sklepamo pa, da je v ozadju Zemljino magnetno
polje," je povedala Sabine Begall.
Smisel za orientacijo na podlagi magnetnega polja je bil do zdaj dokazan pri pticah, netopirjih in še nekaterih predstavnikih kraljestva živali. Ali in kako je na magnetno polje občutljiv človek, je izziv, ki še čaka na zvedave znanstvenike.
