Vinjeta z letnico 2017 opečnato oranžne barve je že deseta barvna različica vinjet, odkar so od leta 2008 obvezne za uporabo naših avtocest in hitrih cest.
Skupno so lani prodali 6,37 milijona vinjet, kar je šest odstotkov več kot v primerljivem obdobju leto prej. S prodanimi lanskimi vinjetami so na Darsu do konca oktobra zbrali 166,6 milijona evrov, kar je 8,39 milijona evrov več kot v primerljivem obdobju predhodnega leta.
Poleg prodaje vinjet narašča tudi število kršiteljev. V prvih desetih mesecih letošnjega so namreč cestninski nadzorniki Darsa izdali skupno 50.069 plačilnih nalogov, v enakem obdobju lani pa so jih izdali 46.843. Kot so pojasnili na Darsu, voznikom v primeru neuporabe ali nepravilne uporabe vinjete izrečejo globo v višini 300 evrov.
"V lanskem letu smo izdali nekaj malega manj kot 54 tisoč plačilnih nalogov, kar je šest odstotkov več kot v letu 2015," za Žurnal24.si pove Marjan Koler z Darsa. Denar od glob se ne steka v Darsovo, pač pa blagajno državnega proračuna. "Če je torej vsak, ki so ga naši nadzorniki oglobili, plačal tako imenovano polovičko, se je v proračun steklo nekaj več kot 8 milijonov evrov," izračun poda Koler.
Lani letu so med drugim zaznali tudi okrog tisoč takšnih prekrškarjev, ki so imeli v avtomobilih tako imenovane prenosljive vinjete. Vinjete, ki so jih bodisi lepili čez folijo ali kako drugače omogočili njihovo prenosljivost. "Po zakonu je seveda to prepovedano, globa za takšnega prekrškarja znaša 500 evrov," poudarja Koler, ki pravi, da so največ takšnih voznikov odkrili na območju Ljubljane.
Smešni izgovori
"Že od uvedbe vinjet naprej si vozniki, ki jih pri prekršku zalotijo naši nadzorniki izmišljujejo razne izgovore. Recimo - da vinjete nimajo zato, ker jo je veter odpihnil. Zato, ker jo je otrok odlepil. Nadvse smešen je bil izgovor voznika, da vinjete nima zato, ker mu je v avtopralnici odpadla," se nasmeje Koler.
Dodaja, da so Darsovi nadzorniki zabeležili tudi manj smešne dogodke, kot je bil tisti na primorski avtocesti med Sežano in Fernetiči. Uporabnik avtoceste, ki so ga ustavili, je med postopkom zagrozil s samovžigom. "V roki je imel kantico s tekočino. Grozil je, da bo razstrelil tudi nadzornika." K sreči sta slednja umirila situacijo, na koncu se je izkazalo, da je bila v kantici nevnetljiva tekočina.
"Spomnim se tudi primera nemške državljanke, ki jo je globa tako razjezila, da je postala neverjetno agresivna. Nadzorniki so morali poklicati policiste, ki so jo vklenili," naprej našteva Koler in doda še primer voznika, ki je skušal zaigrati napad nanj.
"Sam se je vrgel na robnik, pri čemer se je poškodoval, krivdo pa skušal naprtiti nadzornikom. Pričakoval je, da se bo s tem izognil kazni, ker ni imel vinjete. Ko je videl, da njegova namera ne bo padla na plodna tla, je skušal pobegniti, a daleč mu ni uspelo," pojasni Darsov predstavnik za stike z mediji.
dezurni@zurnal24.si
Da. Imaš prav. Vendar tujci nam te ceste niso pomagali zgraditi, pa se vseeno vozijo po njej. In to v kar občutnem deležu. Sistem, ki si ga omenil, bi njim dal zastonj vožnjo. Sedaj pa jo pomagajo plačevati. BOljši bi… ...prikaži več bil sistem, ki ga uvajajo nemci, vendar nam ga takrat niso pustili uvesti.
Ampak je zanimivi: prvo sofinanciramo vsi za izgradnjo cest, avtocest, nato plačaš cestnino, plačaš vinjeto, pa še po slabih cestah se vožiš dokler jih ne popravijo za naš denar.
Zanimivi so ti minusi. Le kdo jih daje? Mladci, ki drugega kot vinjetni sistemi niso okusili? Ljudje, ki ne vejo razmišljati in jim plačilo v enkratnem znesku in ceneje pomeni slabo naložbo? Ljudje, ki še niso šofirali drugje, kot pa naši deželici?