Ena izmed ogroženih skupin, za katero se je zdelo, da je država v tem trenutku nanjo pozabila, so bili tudi študenti. Številni so se morali čez noč izseliti iz študentskih domov, veliko jih izgubilo službo. Tisti, ki ostajajo v najemniških stanovanjih, se soočajo z nezavidljivo finančno situacijo, saj položnice in stroški vztrajno trkajo na njihova vrata.
Država je z novimi ukrepi sicer razširila nabor upravičencev pomoči zaradi epidemije, kamor po novem sodijo tudi vsi redno vpisani študenti in izredni študenti. Zakonski rok za izplačilo kriznega dodatka v višini 150 evrov je bil za redne študente 30. april, a ga je vlada razširila še na tiste izredne študente, ki izpolnjujejo pogoje, in podaljšala do 1. junija. Pomoč bodo prejeli tudi tisti študentje, ki so sprva zamudili rok za oddajo dokumenta.
"Situacija je v gospodarstvu zares težka, to se pozna na vseh področjih. Študenti so ranljiva skupina, veliko od njih potrebuje delo, da lahko plača najemnine in ostale življenjske stroške," razlaga Saša Praček iz e-Študentskega servisa, ki pravi, da so imeli v času pred razglasitvijo epidemije objavljenih okoli 2500 del, sedaj jih je okoli 500.
Predstavnica študentskega servisa Mjob – Maja Kokol doda: "Ponudba del je zaradi karantene po naših ocenah upadla za več kot 50 odstotkov. Brez dela so ostali vsi študentje v strežbi, ti, ki delajo v neživilskih trgovinah, kolosejih, opravljajo promocije. Največji delež študentov dnevno oz. mesečno dela prav v teh panogah." Čeprav bodo lahko z bolj točnimi podatki postregli šele po koncu krize, sogovornica ocenjuje, da bo brez dela ostalo več kot 70 odstotkov študentov.
Izdali štirikrat manj napotnic kot v enakem obdobju lani
Števila trenutno aktivnih študentov za mesec april pri Mjobu še nimajo, saj bo ta viden šele pri oddaji obračunov, načeloma v začetku meseca maja. Za okvirno primerjavo so ponudili število na novo dvignjenih napotnic (kar sicer še ne pomeni, da je ta tudi aktivna oz. obračunana). Povedo, da je bilo v tem obdobju dvignjenih za štirikrat manj napotnic kot v enakem obdobju lani.
"Strahu pred okužbo je trenutno glavna in razumljiva težava študentov za opravljanje razpoložljivih študentskih del," še enega izmed razlogov za manjše število izdanih napotnic navede predstavnica študentskega servisa.
Izdelava in pakiranje mask za pošiljanje občanom v Mengšu.
Po ocenah Mjoba je na območju Slovenije trenutno na razpolago približno 500 del.
Najbolj iskana so tista, ki so neposredno povezana z epidemijo, na primer razkuževanje nakupovalnih vozičkov in rok strank, ki vstopajo v trgovino. Na razpolago so tudi dela v proizvodnji in v skladišču ter dela v trgovini (pakiranje, dostava, zlaganje na police) in na bencinskem servisu. Kar nekaj podjetij, v katerih delajo študenti, so svoje poslovanje prilagodili tudi tako, da lahko študenti delajo od doma. Takšni oglasi so na dnevni bazi še vedno aktualni.
"Po zaprtju storitvenih dejavnosti, kot je gostinstvo in turizem, trgovin, odpovedi dogodkov ipd. so bila številna podjetja primorana zapreti svoja vrata. Posledično so ostali brez dela tudi študenti, ki so delali v teh panogah," pa pojasnjuje sogovornica z e-Študentskega servisa.
Po drugi strani pa se je po njenih besedah veliko podjetij zorganiziralo za delo od doma, ki so ga omogočili tudi študentom. "Takoj po vzpostavitvi kriznih razmer je nastalo veliko povpraševanje za pomoč pri varstvu otrok in oskrbi starejših oz. ranljivejših skupin. Več je bilo dela v podjetjih, kjer dobavljajo blago preko pošte ter v trgovinah (npr. za delo redarjev)," dodaja.
Trenutno se situacija izboljšuje, saj se postopoma odpirajo določene trgovine, več povpraševanja je zaradi pomanjkanja tujih sezonskih delavcev tudi s strani kmetij. "Poleg tega beležimo več del za proizvodnjo, v avtopralnici, delo na terenu (npr. montaža), čiščenje, poučevanje," pravi Pračkova.
Tudi pritožbe zaradi neustreznih pogojev dela
Na vprašanje, če so se v tem času pojavile pritožbe s strani študentov zaradi neustreznih pogojev za delo, so v Mjobu odgovorili nikalno: "Vsi delodajalci se v večini izkazujejo z odgovornim ravnanjem, ki je enako tako za redno zaposlene kot študente."
Drugačen odgovor smo prejeli od e-Študentskega servisa, kjer so nam dejali, da se številni študenti obračajo nanje po nasvete: "Primeri so različni, zato rešujemo vsakega posebej."
Kako se lotevajo težave? “Če se zgodi, da podjetje ne plača, mu ne napotujemo več študentov, ne izdajamo napotnic, plačilo pa skušamo izterjati telefonsko, elektronsko in pisno, prijave podamo tudi na inšpekcijo, javno objavimo neplačnike na internetu,” sogovornica našteje ukrepe. Kot pravi, žal pričakujejo povečano število neplačnikov. “V takšnih pogojih smo delali že v letih 2009 - 2013, ko je v Sloveniji trajala druga največja recesija. Od takrat svojih meril izterjave nismo omilili, ostala so nespremenjena,” pojasnjuje.
Imajo namreč strog postopek izterjave, ki ga izvajajo zelo dosledno, če to ne pomaga, pa jim preostane še postopek na sodišču. “Na koncu ostaneta dva študenta od 10.000 brez plačila, kar je bistveno bolje kot neplačila redno zaposlenim.”
Pomembno: Varnost pri delu in višja urna postavka
Pri e-Študentskem servisi so z odzivom študentov zadovoljni in razpisana mesta v večini hitro zapolnijo. Študenti pa so odzivni tudi za prostovoljna dela.
"Tudi tokrat, ko vlada izredno stanje, so študenti pokazali, da so pripravljeni pomagati in so zelo solidarni. Za občine, civilno zaščito in ostala združenja, ki se trudijo vzpostaviti pomoč starejšim, zdravstvenim delavcem in ostalim prebivalcem, ter za podobna dela, za katera smo iskali pomoč, so bili namreč izredno odzivni," pozitivne izkušnje s študenti v trenutni situaciji predstavi Pračkova.
Slednja je za določena dela sicer višja, večina pa ostaja na ravni izpred obdobja izrednega stanja.
Čeprav so bila številna podjetja primorana zapreti svoja vrata in dodatne delovne pomoči ne potrebujejo več, so pri napovedih po končani izredni situaciji optimistični. Pravijo, da bodo študente takrat zopet potrebovali.
Tudi Pračkova je opazila, da so se na začetku kriznih razmer urne postavke za določena dela povišale, “saj je bilo prisotnega kar nekaj strahu in posledično je bilo težje dobiti študente za delo”, a so se te kmalu ustalile na ravni urnih postavk izpred karantene. Kaj nas čaka v prihodnje, težko napove, saj da "nihče ne ve, koliko časa bo ta drugačna resničnost trajala, napovedi pa so različne".
Vse šole in faksi so zaprti, ker se dela na daljavo. Potem takem grejo lahko študenti nazaj domov in delajo šolo na daljavo. Za biti doma, pa ne rabijo najemnin in podobnih zadev... Bo treba doma za delo poprijet, pa… ...prikaži več tudi staršem ne bo težko dveh položnic plačat... pridni in socialno ogroženi imajo tako ali tako štipendije, ostali bodo pa že premogli telefon in zavarovanje plačat, drugih večjih stroškov človek pa nima doma...
Na mladih svet stoji ! Kako si boste postlali ,tako boste spali . Danes se morate odločiti kaj želite in kaj pričakujete od družbe ,danes je dan D ! Zakaj bi namesto vas odločali drugi ! Stopimo v korak in… ...prikaži več zahtevajmo pravno državo za vse državljane . Država je ena vsem dodeljena .Naj živi Slovenija .
Naj plačajo študentske org. same, saj dobijo iz proračuna samo za njihovo poslovanje, dovolj denarja da bi plačali. A ne to pa ne , kako bodo pa potem študentski fukcijonarji imel 7000 eur plače, ne to pa ne, lopovi komunajzarski