Če bi novinar kakega slovenskega medija zvočno ali slikovno snemal na tak način, bi to pomenilo kaznivo dejanje.
Domnevno podkupljivi evropski poslanec Zoran Thaler bi tako novinarja lahko sodno preganjal, je povedal pravnik Marko Bošnjak. Posnetek v postopku proti Thalerju ne bi veljal kot dokaz, v postopku proti novinarjem pa.
Jurij Žurej, strokovnjak za medijsko pravo, sicer pa direktor urada za intelektualno lastnino, poudarja, da Thaler verjetno ne bo sprožil postopka. “Nihče noče še enkrat takšne publicitete,” pravi.
Poziv (STA). Romunski evroposlanec Adrian Severin, ki je podobno kot Thaler osumljen korupcije, ni več član skupine socialistov (S&D) v Evropskem parlamentu.
Socialisti so Severina pozvali, naj odstopi z mesta evropskega poslanca, kot sta to že storila Slovenec Zoran Thaler in Avstrijec Ernst Strasser.
Izključitev. Tudi vodja romunskih socialdemokratov Victor Ponta je Severina pozval, naj izstopi iz stranke in s položaja evropskega poslanca. Če sam ne bo izstopil, ga bodo izključili, pravijo.
Navadno niso kaznovani
Kot Žurej dodaja, je v tujini praksa, da novinarji za take primere niso kaznovani. “Razen v nekaterih primerih, kot je bil primer Davida Koresha. Šlo je za vodjo verske sekte, ki so ga sumili zlorabe otrok. Novinarji so prišli k njim in jim izdali, kje se nahajajo agenti FBI, ker so želeli dobiti intervju. Nekaj agentov, ki je posredovalo v akciji, ko so želeli otroke rešiti, je umrlo. Takrat so vse novinarje dali pred sodišče in rekli, da zgodbo lahko spremljajo, ne morejo pa je ustvarjati,” pojasnjuje.
Pri tem vidi vzporednice s Sunday Timesom in Thalerjem. “Drugače bi bilo, če bi posneli dve osebi, izmed katerih bi ena ponujala podkupnino. Tako pa so zgodbo ustvarili. Pomislite, pod kako težkimi pogoji lahko kaj takega v interesu preiskave naredi policija, novinarji pa teh dovoljenj ne potrebujejo,” pravi Žurej. Poudarja, da to nikakor ne opravičuje Thalerjeve domnevne koruptivnosti. Žurej vidi težavo v tem, da kadar novinarji odkrijejo nepravilnosti, organi pregona pogosto ne dosežejo nikakršnega epiloga.
Novinarji delali pravilno
Predsednica novinarskega razsodišča Ranka Ivelja pravi, da je v primeru Thalerja “absolutno šlo za interes javnosti”. Novinarji namreč po kodeksu ne smejo snemati pod krinko, razen kadar utemeljeno menijo, da bodo tako razkrili informacije, ki so v interesu javnosti.
Razloge za takšno snemanje pa mora novinar argumentirati v objavljenem prispevku. “Glede tega, da so pravzaprav ustvarili koruptivno dejanje, bi rekla, da pa nikakor niso ustvarili tega, da se je bil neki poslanec dejansko pripravljen pogovarjati o podkupnini,” je prepričana Iveljeva.
Jurij Žurej, pravnikSem proti temu, da bi se lahko snemalo kar vse. Potem bi imeli lahko poslance 24 ur pod kamero, kot Big Brother.
Primerov prijav na novinarsko razsodišče zaradi neupravičenega skrivnega snemanja je po besedah Iveljeve zelo malo. “Pred kratkim smo imeli primer novinarjev RTV Slovenija. Eden je kodeks kršil, ker ob vstopu v urad za enake možnosti ni povedal, da snema, posnetke pa je potem objavil, ne da bi pojasnil razloge za skrivno snemanje,” pojasnjuje.
Pregon bi bil sporen
“Kakršenkoli pregon novinarja samo zato, da bi se izkazalo, da je bilo snemanje nezakonito, je sporen, saj je brez dvoma šlo za javni interes. Nekoliko drugače je bilo v primeru Aurelia Jurija pred leti, saj ni javni interes, ali je neki poslanec svinger ali ne,” pravi pravnik, ki ni želel biti imenovan.
