Premiera Francije in Belgije, Francois Fillon in Yves Leterme, ter finančni minister Luksemburga Luc Frieden so na dveurnem sestanku v Bruslju dosegli dogovor glede prihodnosti francosko-belgijske banke Dexia, ki ji grozi, da postane prva velika evropska finančna institucija, ki bo žrtev dolžniške krize v območju evra.
Podrobnosti dogovora niso znane. Pred sestankom se je govorilo, da naj bi razpravljali o prodajni ceni delnic Dexie ter o državnih garancijah, s katerimi bi podprli t. i. slabo banko, na katero bi prenesli slabe naložbe Dexie. Belgijska in francoska vlada sta banki pomagali že ob izbruhu krize konec leta 2008 in imata v njej vsaka svoj delež.
Kdo bo kupil kaj?
Upravni odbor banke bo v popoldanskih urah obravnaval omenjeni dogovor. Svojo odločitev naj bi sporočili danes zvečer ali jutri zjutraj. Sprejeti bo moral odločitev, kateri deli bodo prepisani na t. i. slabo banko, koliko bi morala Belgija plačati za nacionalizacijo belgijskega dela banke in kdo še bi lahko bil vključen v ta nakup. Francija bo najverjetneje francoski del banke pridružila dvema drugima bankama. Dexia se pogaja tudi o prodaji luksemburške podružnice skupini mednarodnih investitorjev ter luksemburški vladi. Zdravi del banke pa bodo prodali.
Pogajanja o reševanju Dexie pozorno spremljajo tudi drugje, saj bodo pokazala, ali je Evropa sposobna hitrega in odločnega ukrepanja. Odzivi vpletenih strani vlagateljev zaenkrat še niso pomirili.
O banki tudi Sarkozy in Merklova
Stanje omenjene banke je bila tudi tema pogovora na sestanku med francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem in nemško kanclerko Angelo Merkel. Državi bosta predlog za nov paket ukrepov, ki bi pomagali k stabilizaciji evroobmočja, predstavili do konca meseca. Sarkozy je po sestanku dejal, da mora Evropa težave rešiti pred zasedanjem skupine G20 v Cannesu. Podrobnosti niso znane, z Merklovo pa sta namignila, da naj bi pripravila načrt za dokapitalizacijo evropskih bank, pospešeno ekonomsko uskladitev znotraj evroobmočja in reševanje grškega problema.
Francija in Nemčija doslej nista bili na na istem bregu glede dokapitalizacije nestabilnih evropskih bank. Sarkozy bi jih dokapitaliziral s pomočjo sredstev začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF). Uradni Berlin pa zagovarja stališče, da bi poseg v omenjeni mehanizem moral biti uporabljen le v primeru, ko so druge možnosti že izčrpane. Po sestanku pa je danes Merklova dejala, da sta se državi uspeli uskladiti.
