Naložbe. Domače družbe za upravljanje že od maja lani skoraj brez prekinitve opažajo odliv sredstev iz vzajemnih skladov. Investitorji so največ prihrankov v skoraj štirih letih dvignili minuli mesec, ko so jim morali upravitelji skladov (DZU) izplačati 23 milijonov evrov.
Čas je pomemben dejavnik
“Odlive sredstev letos opažajo v vseh tipih vzajemnih skladov,” poudarja Gregor Beguš, vodja naložbenega svetovanja pri Vzajemci.com, in dodaja, da se je na drugi strani povečalo število vlagateljev v manj tvegane obvezniške sklade.
“Če vlagatelj varčuje na kratek rok oziroma potrebuje sredstva v bližnji prihodnosti, je ta smiselno prenesti v manj tvegane obvezniške ali denarne sklade. Če pa gre za dolgoročno naložbo, se izplača počakati, da se stvari obrnejo na bolje. Vsekakor pa je v obdobju nizkih tečajev smiselno dodatno kupovati točke,” investitorjem, ki so v zadnjih nekaj letih z naložbami nasedli in izgubili velik del premoženja, svetuje Beguš.
Zaupanje se gradi počasi
“Prebivalcem se zaupanje v vrednostne papirje povrne šele, ko se stanje stabilizira in začnejo tečaji spet rasti. To traja več kot leto po tem, ko se doseže dno,” pravi Andraž Grahek s KD Skladov in dodaja: “V zadnjih treh, štirih letih, odkar je udarila kriza, ljudje predvsem ohranjajo delež depozitov in povečujejo delež gotovine na računu. Niso več pripravljeni varčevati tako kot včasih, čeprav bi bilo to prav danes najbolj smiselno. Ko je tveganje večje, so namreč na trgih vračunani višji zahtevani donosi. Beg v varnejše naložbe se ne dogaja le pri nas, ampak po vsem svetu.”
Slediti je treba cilju
“Vlagatelj mora najprej določiti svoj profil: nagnjenost k tveganju, ročnost vlaganja, pričakovanja. Ena od največjih napak, ki se pojavi v času varčevanja, je, da vlagatelj ne sledi svojemu cilju, temveč se prepusti občutkom, strahu, dogajanju okoli sebe. To velikokrat privede do razočaranja in posledično do odločitve, da prihranke prenese na banko ali celo v nogavico,” pa poudarjajo pri Alta Skladih.
Po 20 letih ni davka
Stroški so eden od ključnih dejavnikov pri realizaciji donosa, poudarjajo pri Individi. Paziti morate na vstopne stroške, ki vam jih DZU zaračuna na dan, ko se denar pretvori v točke vzajemnega sklada, in izstopne stroške, ki se zaračunajo na dan, ko vam DZU izplača zahtevani znesek. Pozorni pa bodite tudi na upravljalsko provizijo, ki jo obračunavajo za upravljanje vzajemnega sklada.
Mini intervju: Razpršite naložbe
Ljudje naj nad vzajemnimi skladi ne obupajo. Morajo pa košarico vzajemnih skladov prilagoditi tako, da bodo lahko dosegli svoje cilje. Dejstvo je, da je to postalo precej težje, kot je bilo včasih, do leta 2008, ko smo imeli predvsem pri delniških vzajemnih skladih visoke donose.
Kje imajo Slovenci naloženega največ denarja?
Veliko ljudi ima delnice slovenskih družb še iz časov certifikatov, zato so zanje izgube na Ljubljanski borzi tudi najbolj boleče. Delež, ki ga imajo ljudje v teh delnicah, je tudi petkrat večji od tistega, ki ga imajo v vzajemnih skladih. Veliko ljudi je investiralo na Balkan. Tudi tu so rezultati v zadnjih letih porazni.
Kam naj ljudje vlagajo prihranke?
Vzajemni skladi so orodje za dolgoročno varčevanje, namenjeni so vsem. Svetujem periodično varčevanje, recimo z zneski po 50 ali 100 evrov na mesec. Tistim, ki vlagajo na dolgi rok, svetujem več tveganja; smiselno je globalno razpršiti naložbe.
So vlagatelji omilili tudi pričakovanja glede donosov?
Donos ni več na vrhu seznama pričakovanj investitorjev, zamenjalo ga je ohranjanje premoženja. Tudi naložbeni horizont se je skrajšal.
