Val turistov, ki prihaja v Benetke, gre mimo nas

Kako ocenjujete trenutno stanje slovenskega turizma?
V preteklosti smo sprejeli nekatere napačne odločitve. Zdaj smo na točki preloma. Pomembno je, kako se bomo odločali. Večina hotelske turistične infrastrukture je na slabi banki. Veliko je odvisno od tega, kdo bodo novi lastniki. Bojim se, da premoženje prodajajo bankirji sami, brez strokovnjakov s področja turizma. Glede na zgodbe iz preteklosti bi obravnavane nepremičnine lahko šle v napačne roke. Slovenija potrebuje hotelske znamke visokih kategorij. Če teh ne bo, bomo kot "short break" destinacija, kar Slovenija je, v določenem segmentu uporabnikov nezanimivi. V tistem, ki želi v boljše hotele. Teh je v Sloveniji premalo.

Slovenija je za mnoge tranzitna država, bi lahko te goste dlje časa ustavili pri nas?
Prometni val, ki gre na Hrvaško, je težje zaustaviti. Sicer so o tem v Sloveniji deljena mnenja, a moramo biti realni. Turisti, ki preko Slovenije potujejo na Hrvaško, po kupni moči niso močni. Zaustavijo se morda v Ljubljani, na bencinskih črpalkah, mogoče v Postojnski jami. Ne verjamem, da bi bil ta segment pripravljen dlje bivati v Sloveniji. Tisti segment gostov, ki Hrvaški prinaša visoko razliko v ceni, pa v Dalmacijo potuje po zraku. Poleg tega Hrvaška, zlasti v Istri, dela identično napako kot smo jo mi na nekaterih destinacijah. Večinoma prodaja tako imenovani družinski turizem.

Kaj je s tem narobe?
Nič nimam proti družinskemu turizmu, a segment gostov mora biti mešan. Družinski turizem je lažje prodajati. Paket, ki ustreza mladim družinam, je laže prodati, še posebej, če ni predrag. A družine z majhnimi otroci niso močni izvenpenzionski potrošniki, saj ostajajo v sobah oz. apartmajih, zato se izvenpenzionska ponudba ustavi. Tako lahko določeno destinacijo "ubijemo".

Rekli ste, da je Slovenija destinacija za kratke počitnice ...
Kratke počitnice oz. "short break", ki sem ga omenil, je tip potovanja za podaljšan vikend. Slovenija ima zanje odlično lego in bi lahko imela za tovrstne turiste odlično ponudbo. Potrebno bi bilo vzpostaviti nekatere za ta segment ključne dejavnike. Govorim o tem, da vstopa v državo nismo pocenili in da tudi prizadevanj, da bi se to zgodilo, ni videti.
Kratke počitnice danes temeljijo na letalskih prevozih, še posebej, ko je tržišče oddaljeno od destinacije. Nedavno smo bili zanimiva destinacija za kratke počitnice za Angleže, Skandinavce in oddaljenega Nemca.
Slovenija bi lahko bila zanimiva destinacija za kratke počitnice za angleške, skandinavske in nemške goste. Trenutno pa to vojno s konkurenco, ki jo je v okolici kar nekaj, izgubljamo zaradi previsokih cen letalskih prevozov. Tip turista, ki se poslužuje »short break« potovanj, raje manj udobno potuje in si več privošči v okolju, kamor potuje. Torej so zanje zanimivi nizkocenovni prevozniki, ki jih pri nas premalo pristaja. Pa tudi pravega turističnega produkta nimamo zanje.

Kaj bi lahko bilo zanje zanimivo?

Saša Despot

Glede na to, da imamo v bližini Benetke, Salzburg, Dunaj in Dubrovnik, bo Slovenija težko prodrla prvenstveno s produktom kulturnega turizma. Jaz bi stavil na tri stvari.
Najprej na kulinariko, v slogu trenda "naravno, eko, organsko". Domači proizvodi se prodajajo za med. Skupaj s kulinariko bi prodajal vina in organizirano adrenalinsko
doživetje.
Raste zanimanje za adrenalinska doživetja v naravi, za katere imamo odlično naravno infrastrukturo, s čemer bi sledili sodobnim trendom aktivnega preživljanja prostega časa. Nabor posameznikov, ki se ukvarjajo s trekingi, plezanjem, veslanjem, kolesarstvom, padalstvom, smučarijo, je širok, a ne zna od tega preživeti. Imajo majhna, med seboj nepovezana podjetja. Tovrstni celostni produkt bi pomenil odlično tržno nišo.
Enako velja za vinarje, ki bi se morali omrežiti med sabo v transverzali od jugozahodne do severovzhodne Slovenije. Vinske ture se v svetu dobro prodajajo, seveda v kombinaciji z ogledom mest in kulinariko.

Kdo bi lahko skrbel za mreženje?
Slovenska turistična organizacija. V svoje delovanje bi morala vključiti mreženje tovrstne, trenutno razpršene, turistične ponudbe. Osredotočiti bi se morali bolj na prodajo, ne le na promocijo. Veliko zadrego pomeni dejstvo, da še nimamo vzpostavljenega centralnega rezervacijskega sistema, in v tem smislu ne sledimo sodobnim trendom. Današnji turist pričakuje skoncentrirano ponudbo na enem mestu, ki jo izbira na medmrežju.

Pa se vsaj dobro promoviramo?
Slovenija je izredno lepa dežela. S tem se strinjam, a ne upam si trditi, da konkurenčne destinacije v naši okolici niso lepe. Se pravi, da lepota sama ni konkurenčna prednost, ampak je zgolj priložnost. Konkurenčno prednost bi pomenili sestavljeni turistični produkti po meri različnih skupin turistov, zaradi katerih bi več turistov prihajalo v Slovenijo.
Turistični tok je treba centralizirati, da bi ga nato lahko decentralizirali po državi. Slovenijo bi lahko bolje promovirali s prepoznavnimi vrhunskimi športniki, kot so na primer Peter Prevc, Anže Kopitar, Tina Maze, Goran Dragić. Glede na število prebivalcev imamo izjemno visok delež vrhunskih športnikov, kar premalo izkoriščamo.

Katere produkte posebej izpostavljate?
Potrebujemo odmevni turistični primarni produkt. Ne enega, dva ali tri, zaradi katerega bi turist sploh prišel v Slovenijo. Turistični tok je treba centralizirati, da bi ga nato lahko decentralizirali po državi. Gotovo so ti produkti Ljubljana kot prestolnica, dolina Soče in Alpe ter kulinarika z vinarstvom. Graditi moramo na pozitivni izkušnji. Če pritegnemo vse segmente turistov, bomo beležili več pozitivnih izkušenj.
Zanimiv segment je butični hotelski turizem, ki je velika priložnost, a razen v Ljubljani temu gostu ne nudimo dovolj. Tovrstni gost ima specifične potrebe, živi zdravo, čez dan se sprehaja po mestu, dvakrat na dan nekaj dobrega poje, popije kozarček, zvečer pa se ne zabava, ampak gre v wellness center.

Kakšen je sicer sodoben turist?
Sodobni tempo življenja narekuje, da se turist želi med dopustom odpočiti, zdravo jesti in se rekreirati. Veliko ljudi želi poskusiti kaj novega. Če pogledamo Kostariko ali Novo Zelandijo, vidimo, da že od leta 2007 uspešno delajo na adrenalinskem turizmu, mi pa, kot da se teh produktov bojimo ...

Koga bi lahko z njim privabili? 
Potrebujemo razmislek. Zakaj ne privabimo turistov, ki prihajajo v našo neposredno bližino. Na primer Benetke so za Američane druga čezoceanska turistična destinacija za Parizom, za azijske države pa prva. Lahko bi jih pritegnili v Soško dolino, v povezavi z adrenalinskimi doživetji v naravi, kulinariko in vinom. Kitajski gost zahteva še dober "šoping", a nakupovalnih centrov po meri tega gosta pri nas nimamo. Kitajska je zanimiva, ker gre za daleč najhitreje rastoči emitivni trg.
Vzemimo primer Soče. Dokler gremo na Sočo veslat, to ni turizem. To je rekreacija, saj spimo doma. Podobna je bila zgodba z bungee jumpingom na Soči. Ljudi so pripeljali, da so skočili, v najboljšem primeru so pojedli pizzo in odšli domov. Če bi bilo več teh stvari in bi bile med sabo povezane, bi ljudje ostajali. Šele, ko imamo nočitev, lahko govorimo o turizmu.

Kaj pa Goriška Brda?
Goriška Brda so lahko odličen vinarski produkt za skupine, ki jih pripeljemo iz oddaljenih trgov. Evropejce vinske poti zanimajo manj, Američane, Brazilce, Argentince in Kitajce pa zelo.

Ljubljana se lahko pohvali z velikim porastom gostov v zadnjih letih ...
Dvoje dejavnikov, ki sta se dobro povezala med seboj, je bilo ključnih. Zgodila se je prenova Ljubljane, center so zaprli za promet. Pomemben dejavnik so tudi nekatere hotelske hiše, ki imajo zelo dobre prodajne službe. Dobro bi se bilo učiti iz teh dobrih praks. Po moji oceni ima najboljšo prodajno službo v Ljubljani hotel Slon.
Porast bi bil še večji, če bi imeli cenejše prihode na letališče in, kar je problem vsa leta, železniško povezavo od letališča do Ljubljane. To, da se gost mora v prestolnico pripeljati s taksijem, je katastrofa, Ubra, ki bi bil za turizem dober, pa ne »spustimo zraven«.

Kaj pa Airbnb?
To bi bilo za turizem samo dobro. Hotelirjem se te ponudbe ni treba bati, saj gre za drugačen segment turistov, kot so tisti, ki hodijo v hotele. Povsod, kjer se Airbnb dobro prodaja, so dobro prodani tudi hoteli. Airbnb je lahko le prednost, saj pritegne dodaten segment gostov. Tem gostom je vseeno, kje spijo, doživeti hočejo destinacijo, zato bodo več trošili v okolju. Gre za ljudi, ki želijo nehotelski stil bivanja.

Pri Lendavi so z evropskimi sredstvi zgradili stolp Vinarium. Ali ta vir sredstev dobro izrabljamo?
Govori se, da premalo, a sam tega ne vem, ker sem leta 2009 odšel v tujino. Gotovo pa je res, da sredstev za izobraževanje, marketing, promocijo nismo črpali dovolj. Betonske infrastrukture nam ne manjka. Prenočitvenih kapacitet imamo dovolj, a bi jih morali, npr. v Bovcu ustrezno prenoviti. V Ljubljani bi potrebovali kakšen res dober hotel najvišje kategorije.
Zelo kritičen sem do izobraževalnega sistema turizma, za katerega trdim, da je glede na konkurenco zastarel in ni v skladu s sodobnimi trendi.
Slovenija nima dovolj kakovostnega turističnega kadra. Kader, ki prihaja iz šol, je za gospodarstvo po moji oceni premalo uporaben. Šolski sistem ne zagotavlja kompetentnega osebja, ki bi deloval v takem servisu, kot bi ga želel gost, kakršnega si v Sloveniji želimo glede na strateške dokumente. Preveč energije usmerjamo v top management, premalo pa na kontaktno osebje, ki bi mu bilo potrebno vrniti ugled. To je še zlasti pomembno v času, ko se vse zgodi preko interneta in so le-ti edino osebje, s katerimi gostje prihajajo v stik.

Pred nami je zimska sezona. Večkrat ste omenili mreženje. Tudi v zimskem turizmu se zdi, da se ne znamo povezati in združiti interese, tako kot to počnejo v tujini ...
V zimskem turizmu bi potrebovali preporod, od zakonodaje, novih investicij naprej. V Bovcu, ki ima poleg Ljubljane edina dve glavni sezoni, zimsko in poletno, smo uničili turizem. Pa vendar gre za destinacijo, ki bi lahko bila konkurenčna prednost Slovenije. Takih destinacij v Sloveniji ni veliko.
Smučišče naj bi bilo sedaj urejeno, a problem je, da ni dovolj kakovostne prenočitvene infrastrukture. Upam, da nismo popravili žičniške infrastrukture na Kaninu, da bo rastel turizem v italijanski Selli Nevei. Težava Selle Nevee je, da je na senčni strani. Lahko se zgodi, da bodo gostje prenočevali in se prehranjevali v Italiji, smučali in uporabljali žičniško infrastrukturo pa na naši sončni strani. Osnova turizma je namreč vedno v formuli, da mora biti doprinos večji od škode, ki jo turizem naredi v okolju.

Za konec, kaj menite o sloganu sLOVEnija?
Slogan je možno napačno razumeti, drugače kot želimo. Mnoge države namreč, npr. Tajska, vlagajo milijone v deseksualizacijo destinacije. Slovenija je na oddaljenih trgih neprepoznavna. Mnogi nas prepoznavajo kot del Čehoslovaške, pogosto pa mislijo, da smo del Rusije. Zanemarljivo majhen odstotek pozna našo geografsko lego. V tej kombinaciji je slogan lahko narobe razumljen. Meni je bil bolj všeč slogan Na sončni strani Alp.

dezurni@zurnal24.si