Na nas se je obrnil starš, ki ga je presenetilo obvestilo šole glede Inšpektorata RS za šolstvo. V njem ga je šola, ki jo obiskuje njegov otrok, obvestila, da bo izveden redni inšpekcijski nadzor, v okviru katerega pa je predviden tudi razgovor inšpektorja z učenci. Iz dopisa je razvidno, da bodo oddelki, v katerih bodo potekali razgovori, izbrani na dan nadzora. "Zakaj je potrebno zasliševanje otrok?" se sprašuje. Sogovornik iz ene od šol pa je dejal, da ve za primere, ko so se učitelji po odhodu inšpektorjev zjokali.
"Po mojem vedenju je letos kar nekaj šol dobilo redni nadzor na temo pravilnika o ocenjevanju, ker v šolah ugotavljamo, da je ta pravilnik velik problem. Inšpektorat ta nadzor izvaja tudi zato, da bodo lahko predlagali spremembe tega pravilnika, da bo učinkovitejši, bolj transparenten, bolj jasen," nam je povedala predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič.
Inšpektorat za šolstvo izvaja redni, izredni in ponovni nadzor. Redni nadzor se izvaja na podlagi letnega programa dela inšpektorata. Zakon o šolski inšpekciji nalaga, da mora biti v vrtcih in šolah redni nadzor praviloma opravljen vsako peto leto. Redni nadzor mora biti napovedan, preostali dve obliki pa se lahko opravi tudi nenapovedano.
Osredotočeni na ocenjevanje znanja
Inšpektorat v okviru rednega inšpekcijskega nadzora preverja stanje v izbranih šolah na področju preverjanja in ocenjevanja znanja. Šole so vnaprej obveščene o nadzoru, prav tako starši. "Vem, da imajo tudi nekateri moji kolegi pomisleke glede intervjuvanja učencev, je pa tako, da otroci pri tem ne bodo sami. Učitelj bo z njimi v razredu, ko jih bo inšpektor spraševal. Otroke vprašajo, kako jih učitelji ocenjujejo, kdaj so ocene vpisane itn.. Potem to inšpektorji tudi z učitelji preverijo. Tam, kjer se pojavlja veliko odstopanj v izjavah, malo podrobneje pregledajo in napišejo šoli priporočila. Ne gre za to, da bi bil otrok kakorkoli nadlegovan," pravi Mojca Mihelič in dodaja, da pogovor z otrokom poteka v prijaznem tonu.
V 13. členu Zakona o šolski inšpekciji piše, da ima "inšpektor pravico in dolžnost pregledati prostore, pedagoško in drugo z zakoni in drugimi akti predpisano dokumentacijo, se seznaniti s potekom vzgojno-izobraževalne in druge dejavnosti, zaslišati stranke in druge udeležence v upravnem postopku, pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva". Zakon predvideva tudi možnost, da inšpektor opravi razgovor z mladoletno osebo. V tem primeru je inšpektor dolžan o tem predhodno obvestiti starše, skrbnike oziroma rejnike. "Če pa je za ugotovitev dejstev potrebno mladoletno osebo zaslišati, jo inšpektor lahko zasliši le v navzočnosti staršev, skrbnika oziroma rejnika," še piše v omenjenem členu.
"Starši imajo samo omejen vpliv na to, kaj šola lahko in česa ne sme. Če govorimo o programu dela in izvajanju, potem starši, s tem ko otroka vpišejo na šolo, vse te stvari tudi sprejmejo. Če pa govorimo o posebnih obravnavah, potem pa morajo starši dati soglasje," pojasnjuje Mojca Mihelič. "Tukaj konkretno, kjer se bo pooblaščeni inšpektor pogovarjal z otrokom, ne bo šlo za obravnavo, ampak zgolj za pridobivanje informacij, kar pa je stalna praksa, kadar je šola v kakršnemkoli postopku pregleda."
Učitelji v strahu pred inšpektorji
Na določenih šolah so omenjeni nadzori že potekali. Pri tem učitelji opozarjajo na način, kako se sami nadzori izvajajo. "Saj ni noben problem, naj bo nadzor in naj nam dajo nasvete. Da pa pride tako daleč, da se učitelji zaradi obravnave zjočejo …," opozarja naš sogovornik, ki ni želel biti imenovan. "Učiteljev ni. Raje gredo v druge poklice, kot da bi se ukvarjali s starši in ocenami, zdaj pa še to. Ne vem, kam bomo prišli." Sploh ker učiteljev primanjkuje, na razpise za prosta delovna mesta se nihče ne javlja, se sprašuje, ali je takšen pristop pravi.
Inšpektorji so po pogovoru z učenci na pogovor poklicali tiste učitelje, za katere so iz odgovorov otrok razbrali, da bi pri njih lahko kaj odstopalo od pravilnika. Eden od kamnov spotike naj bi bil tako del 10. člena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli, ki govori o drugih način ocenjevanja. Omenjeni člen se glasi: "Ocenjujejo se učenčevi ustni odgovori ter pisni, likovni, tehnični, praktični in drugi izdelki, projektno delo in nastopi učencev." Zapleta se pri tem, kaj so drugi izdelki. "Narekov ni, referatov ni. To je vse protizakonito," pravi sogovornik.
Protizakonito je tudi, če je ocena vpisana po času, ki je predviden za vnos ocene. "Kako bo učitelj športa oceno vnesel takoj po tistem, ko je otrok ocenjen, če v telovadnici nima računalnika?" se sprašuje. Ker se vse ocene vnesejo v elektronsko redovalnico, je zdaj namreč točno vidno, kdaj je bil vnos opravljen. V 14. členu Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli je napisano, da mora biti ocena pri ocenjevanju ustnih odgovorov in nastopov vpisana takoj po ocenjevanju.
Že pridobljene ocene razveljavljene?
Z obiskom inšpekcije zgodba za šolo ni zaključena. Inšpektorat vedno da priporočilo, zahtevo ali celo kazen. Sogovornik izpostavlja cel kup administrativnega dela. Kot primer navede ocene, ki naj bi bile po mnenju inšpekcije pridobljene protizakonito. S posebnim obrazcem mora šola starše seznaniti o tem in preveriti, ali se s pridobljeno oceno strinjajo ali ne. Če se ne bodo, bo treba ocenjevanje ponoviti. Učitelji se sprašujejo, ali je preverjanje podrobnosti, kot je ujemanje številke ure na učni pripravi s tisto v dnevniku, res potrebno.
"Postopek je za šolo precej obremenjujoč, hkrati pa ga jaz kot ravnateljica podpiram, ker funkcija inšpekcije je v tem, da skrbi, da javne šole delamo v enakih okvirjih. Zagotovo je inšpekcijski pregled zelo stresen za celo šolo, verjamem pa, da je namenjen izboljšanju kakovosti," je prepričana Mojca Mihelič. "Nadzor je hud stres. Odzivi naših članov, ki so v teh dneh bili v postopku nadzora, so, da so inšpektorji zelo natančni in zelo korektni. Pregled traja zelo dolgo in je zelo natančen."
Močno povečali število rednih nadzorov
Z inšpektorata so nam odgovorili, da pripravljajo letne načrte dela in organizacijo samih nadzorov na podlagi rzaličnih dejavnikov tveganja, ki jih vrednotijo sproti. "Ob tem pa je pomembno dejstvo, da smo trenutno v okviru določenih sprememb, tudi z vidika zagotavljanja večjih sistemskih nadzorov, kjer želimo sistem opolnomočati o morebitnih zakonskih odstopanj, povečali število načrtovanih rednih nadzorov v letu 2024," so zapisali v odgovoru.
"Če smo tako v pretekli letih izvedli med 30 do 70 rednih nadzorov, nekako za letošnjo leto načrtujemo okrog 200 rednih nadzorov. Ob tem pa je potrebno razumeti širši kontekst samega inšpekcijskega dela – inšpekcijski postopki praviloma niso namenjeni individualni obravnavi posameznih zadev, ampak se inšpekcijski postopki morajo nanašati na širši javni interes – kar je v našem primeru zmeraj dejansko učinkovito in zakonito delovanje zavodov vzgoje in izobraževanja," so pojasnili.
Zanimalo nas je, ali v zadnjem obdobju zaznavajo več kršitev. "Sama zaznava kršitev je v nekem trenutku nerelevantna, v okviru rednih nadzorov pa dejansko tudi nepomembna – dejanski namen rednih nadzorov je preveriti delovanje sistema in z analitičnega vidika ovrednotiti, kje je lahko sistem še boljši, istočasno pa vodstva šol opolnomočiti za zakonitost dela tudi v prihodnje," so odgovorili.
Iz letnega načrta je tako razvidno, da bo inšpektorat v letošnjem šolskem letu aprila izvedel redni inšpekcijski nadzor na 32 srednjih šolah (vsebina: izvajanje odločb o usmeritvi), v 18 vrtcih (vsebina: izpolnjevanje normativnih in tehničnih pogojev ter dokumentacije), v 10 glasbenih šolah (vsebina: vodenje dokumentacije) in v 10 zavodih s področja višjega šolstva (vsebina: praktično izobraževanje). Do konca koledarskega leta pa načrtujejo še dva redna inšpekcijska nadzora v osnovnih šolah. V obeh primerih bodo obiskali po 32 zavodov, enkrat na temo vzgojnega delovanja in drugič na temo izvajanja odločb o usmeritvi. Novembra 2024 pa bo redni inšpekcijski nadzor potekal tudi na 16 srednjih šolah, kjer bodo izvajali nadzor na področju preverjanja in ocenjevanja znanja.
Pravilnik bo treba spremeniti
Ob tem pa tako Mihelič kot drugi sogovorniki iz šolstva poudarjajo, da je pravilnik o ocenjevanju potreben sprememb. Treba ga je prilagoditi stanju v družbi. "Če želimo otroke, ki bodo zmožni učenja, učljivi, proaktivni, da bodo stvari opravljali tudi zato, ker jih bo zanimalo, in ne samo, ker se morajo nekaj na pamet naučiti, potem mora biti na primer dovoljeno formativno spremljanje in vrednotenje tega spremljanja. To je po sedanjem pravilniku prepovedano. Mi po eni strani želimo uvesti formativni način poučevanja, spremljanje je že dovoljeno, vrednotenje pa ne," en primer izpostavi Mojca Mihelič.
"Formativno spremljanje poudarja pomen pridobivanja raznolikih dokazov o učenju in pridobljenem znanju (pisni, likovni, tehnični, praktični in drugi izdelki, projektno delo in nastopi učencev), ki jim omogočajo, da lahko znanje pokažejo tudi na način, ki jim najbolj ustreza, pri čemer ne pokažejo le, kaj vedo, ampak tudi, kako snov razumejo in kaj znajo narediti (uporabo znanja, spretnosti, reševanje problemov, ustvarjalnost …)," lahko najdemo napisano na strani Zavoda RS za šolstvo. "Ocenjevanje znanja (ugotavljanje in vrednotenje, v kolikšni meri učenec dosega v učnem načrtu določene cilje oz. standarde znanja) opravi učitelj, skladno s pravilnikom, po opravljenem preverjanju znanja, ko so učenci že imeli priložnost svoje dokaze o znanju (na podlagi samovrednotenja in povratnih informacij sošolcev ter učitelja) izboljšati. Sumativno povzemanje celotnega procesa formativnega spremljanja učenja se prevesi v postopek ocenjevanja (ustno, pisno, druge oblike) in se zaključi z oceno (opisno ali številčno)."
Upajo, da bo spremembe pravilnikov prinesla novela zakona o osnovni šoli, ki je bila pred kratkim sprejeta v državnem zboru. Preberite tudi, kakšne novosti se obetajo v šolah.
Pod jugo ni bilo inšpektorjev samo važno je bilo ali si bil iz prave družine kjer so meli partiske izkaznice ali so bili starši na položajih ali pa so bili kmetje in hodili redno v cerkev. Slednji otroci so bili… ...prikaži več pri dnu z ocenami tisti zrdečim ozadjem pa v samem vrhu ali so znali ali ne! Pa še danes na položajih, zato pa imamo kar imamo.
če bi radi kaj izvedeli naj učence izprašujejo v prisotnosti socialne delavke ali ravnatelja ne pa pristojne učiteljice
ze dolgo je znano da petka ni rnaka petki. ce zelimo ukiniti tecne npzje potem moramo uvesti sprejemce za srednjo solo in vse fakse. v konkurencnih okoljih je 5 dvakrat tezja kot v nezahtevnih okoljih