Informacijska pooblaščenka: V praksi to pomeni vzpostavitev policijske države

Informacijski pooblaščenec poslance poziva, naj členov 103 in 104 Zakona o interventnih ukrepih v predlagani obliki ne podprejo.

"Razumemo nujnost ukrepov v nastali izredni situaciji epidemije, vendar pa ta hkrati ne sme postati izgovor za ukinitev Ustave RS in temeljnih pravic, ki jih ta določa," so sporočili iz urada informacijskega pooblaščenca in dodali, da bi morali presoditi, "kateri posamični ukrepi in pooblastila policije ter za katere konkretne namene, so v nastalih razmerah epidemije dejansko potrebni in učinkoviti glede na priporočila in ocene zdravstvene stroke in epidemiologov".

Sprejemanje ukrepov, kot jih predvidevata člena 103 in 104, je neprimerno obravnavati v istem zakonu, kot se obravnavajo ekonomske spodbude in ukrepi za blažitev posledic epidemije na gospodarstvo in tako z všečnostjo in nujnostjo sprejema slednjih omejiti čas in zmožnosti za kritičen odziv in doseganje družbenega konsenza glede posegov v pravice državljanov in prebivalcev Slovenije, ki izhajajo iz novih pooblastil policiji.

Informacijski pooblaščenec

"Pooblastilo iz člena 103 pomeni dejansko širitev pooblastila policistov do te mere, da lahko zajamejo potencialno celotno prebivalstvo Republike Slovenije in v praksi pomenijo vzpostavitev policijske države," opozarja informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik in dodaja, da policija pooblastil ne bi dobila le za zagotavljanje spoštovanja karantene ali izolacije, "pač pa tudi na zelo široko podan namen zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 in s tem v zvezi sprejetih odredb in odlokov. Aktivnostim glede slednjega smo izpostavljeni prav vsi državljani Slovenije".

Soglasje, ki ga ne moreš preklicati, ni soglasje

"Pooblastilo za sledenje posameznikom iz člena 104 pa pomeni resen poseg v temeljno ustavno pravico posameznikov do komunikacijske zasebnosti in varstva osebnih podatkov v nasprotju z določbami člena 37 Ustave RS, ki za tak poseg zahteva sodno odredbo. Dodatno zaskrbljujoč je poskus predlagatelja, da tak poseg opraviči s pridobivanjem soglasja posameznika. Že sama vsebina soglasja, ki de facto izključuje možnost preklica soglasja in vsebuje številne obveznosti in prepovedi za prizadetega posameznika, kaže na to, da gre za pravno zlorabo pojma soglasje," opozarja informacijska pooblaščenka.

Predlagane ukrepe je danes na novinarski konferenci pojasnjevala ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič ki meni, da bi smeli pridobivati le podatke o lokaciji osebe, ki ji je odrejena karantena.

Celotno mnenje informacijske pooblaščenke lahko najdete tukaj. 

________

V nadaljevanju objavljamo sporna predlagana člena v celoti

103. člen

(pooblastila policiji)

(1) Policisti smejo za namen zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 ter za zagotovitev spoštovanja posebnih ukrepov iz zakona, ki določa nalezljive bolezni ter predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje, in iz odredb ali odlokov, sprejetih za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19, uporabljati naslednja pooblastila iz zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije:

1. zbiranje obvestil,

2. vabljenje,

3. opozarjanje,

4. ukazovanje,

5. ugotavljanje identitete oseb in izvajanje identifikacijskega postopka,

6. iskanje oseb,

7. izvajanje prepoznave oseb po fotografijah,

8. izdelovanje fotorobota,

9. postavljanje cestne zapore z blokadnimi točkami,

10. vstop v tuje stanovanje in v druge prostore,

11. začasno omejevanje gibanja oseb,

12. privedba osebe in

13. zbiranje in obdelovanje podatkov.

(2) Policisti smejo pooblastila iz 6., 7., 8., 10., 11., 12. in 13. točke prvega odstavka uporabljati zgolj za zagotavljanje izvajanja odločb in drugih konkretnih aktov, izdanih na podlagi zakona, ki določa nalezljive bolezni ter predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje.

(3) Za izvajanje pooblastil iz 6., 7., 8., 10., 11., 12. in 13. točke prvega odstavka tega člena smejo policisti dostopati do naslednjih osebnih podatkov, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, ki jih na podlagi zakona, ki določa nalezljive bolezni ter predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje ter zakona, ki določa zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, upravlja ali pridobiva NIJZ:

- osebno ime,

- EMŠO, za tujega državljana pa številka, vrsta in država izdajateljica osebnega dokumenta,

- naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča,

- podatke o osebnem zdravniku,

- podatke o odločbi, s katero je bila oboleli osebi odrejena osamitev, popolna osamitev ali karantena (kdo in kdaj je odredil osamitev),

- podatke o vrsti in trajanju osamitve ali karantene (ali osamitev poteka na bolnikovem domu, v zdravstvenem zavodu (hospitalizacija) ali v za ta namen posebej določenem prostoru),

- podatke o omejitvah, ki so bile odrejene za osebe, za katere sta odrejeni osamitev ali karantena (zaščitna oprema, način prevoza).

(4) Protokol za izvajanje pooblastil iz tretjega odstavka med Ministrstvom za notranje zadeve, Ministrstvom za zdravje in NIJZ določi vlada s sklepom.

(5) Če policist ugotovi, da oseba krši z odločbo ali drugim aktom odrejen ukrep iz zakona, ki določa nalezljive bolezni ter predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje, to osebo privede na kraj, določen v odločbi ali drugem aktu, pristojnemu organu, ki je tak ukrep določil, pa predlaga sprejem strožjega ukrepa.

(6) Pridobljeni podatki iz tega člena se hranijo najmanj toliko časa, dokler trajajo ukrepi, odrejeni po zakonu, ki določa nalezljive bolezni ter predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje, oz. po odredbah in odlokih, sprejetih za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19, vendar ne dlje kot 30 dni po koncu razglasitve epidemije COVID-19. Po preteku tega roka se morajo pridobljeni podatki izbrisati oziroma uničiti.

104. člen

(druga pooblastila policiji)

(1) Če ni mogoče drugače zagotoviti spoštovanja z odločbo ali drugim aktom odrejenih ukrepov iz zakona, ki določa nalezljive bolezni, smejo policisti brez odredbe sodišča od operaterjev mobilnih omrežij pridobivati podatke o lokaciji komunikacijskega sredstva osebe, na katero se ukrep iz tega odstavka nanaša, vendar le pod pogojem, da je oseba s tem pisno soglašala pred izdajo odločbe ali drugega akta, v katerem je osebi odrejen ukrep. Pisno soglasje osebe, ki ji je izrečen ukrep, vsebuje tudi naslednja določila:

- podatke o operaterju mobilnega omrežja, s katerim ima oseba sklenjeno naročniško ali predplačniško razmerje, telefonsko številko SIM kartice v komunikacijskem sredstvu in IMEI številko komunikacijskega sredstva,

- obveznost imeti komunikacijsko sredstvo pri sebi ves čas trajanja z odločbo ali drugim aktom izrečenega ukrepa,

- obveznost imeti komunikacijsko sredstvo v delujočem stanju in z vključeno možnostjo dostopa do lokacije naprave ves čas trajanja z odločbo ali drugim aktom izrečenega ukrepa in,

- prepoved uporabe strojne ali programske opreme, ki onemogoči, skrije, spremeni ali kako predrugači podatek o lokaciji komunikacijske naprave ves čas trajanja z odločbo ali drugim aktom izrečenega ukrepa.

(2) Če oseba iz prejšnjega odstavka pisnega soglasja ne poda, pristojni organ v odločbi ali drugem aktu iz zakona, ki določa nalezljive bolezni, v okviru svojih zakonskih pristojnosti določi način izvajanja odrejenega ukrepa.

dezurni@zurnal24.si