"Vedno pogosteje slišimo, da ljudem primanjkuje celo hrane. Po drugi strani pa vsak dan zavržemo ogromne količine hrane s kratkim rokom uporabnosti in tiste tik pred potekom roka," ugotavljajo pobudniki peticije proti uničevanju hrane, ki jo je podpisalo več kot tisoč ljudi. Predlagajo, da se zakonodaja spremeni tako, da bi morale trgovine ta živila donirati.
Hrano se celo zaklepa
Zakonodaja prepoveduje prodajo oziroma oddajo živil, ki jim je pretekel rok uporabe, ki sicer lahko označuje tako datum minimalne trajnosti kot končni rok uporabe. Ko ta preteče, ga trgovci ne smejo ne prodajati ne brezplačno oddajati. "Po zakonu moramo take izdelke ločiti od embalaže in hraniti v posebnih posodah, ki jih prevzamejo pooblaščena podjetja za upravljanje bioloških odpadkov," pojasnjujejo v Mercatorju. Zatrjujejo, da se posod ne zaklepa, a priznavajo, da "morda v kateri od trgovin, kjer so zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov bolj izpostavljeni, zabojnike tudi zaklenejo, da jih zavarujejo". V poslovalnicah Lidla zabojnikov nimajo, saj vse izdelke, ki niso več primerni za prodajo, vračajo v logistični center, kjer jih skladno z zakonom odvržejo.
Količina odpadkov je tajna
"Pred pretečenim rokom uporabe izdelkom znižamo cene in tako so naše količine za odpis minimalne," pojasnjujejo v Sparu. "Največ pozornosti namenjamo optimizaciji naročanja izdelkov, še posebno tistih iz svežega programa in s krajšim rokom trajanja," pravijo v Tušu, kjer zatrjujejo, da jim je tako uspelo količine odpadne hrane zmanjšati na minimum. Koliko odpadkov na dan odvržejo, trgovci ne razkrivajo. Vsi pa zatrjujejo, da se zavedajo naraščajoče stiske. Lidl zato dobrodelnim organizacijam donira hrano in finančna sredstva. V Tušu so začeli viške hrane, ki ima še veljaven rok, predvsem kruh, sadje in zelenjavo, predajati organizacijam, ki jih nato razdelijo zavetiščem za brezdomce in varnim hišam. V Mercatorju sveža živila, predvsem meso, slaščice in delikatese, ki jih naslednji dan ne smejo več prodajati, v Celju, Mariboru in Trbovljah predajajo tamkajšnjim Lions klubom. "Če takih živil ob koncu dneva ostane dovolj, obvestimo prostovoljce, ki hrano prevzamejo in razdelijo," pravijo.
Problem je tudi logistika
"Treba se je zavedati, da morajo biti prav najbolj občutljive skupine ljudi deležne popolnoma neoporečne hrane in drugih izdelkov ter da z ničemer ne smemo ogrožati njihovega zdravja," poudarjajo v Mercatorju. V Tušu v smiselnost zdajšnje ureditve hrane s pretečenim rokom sicer dvomijo, a zakonodajo spoštujejo. Če bi se zakonodaja spremenila, bi, pravijo v Lidlu, razmislili "o novih načinih upravljanja tovrstnih izdelkov, ki bi verjetno v reševanju socialnih stisk prišli prav". Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) opozarjajo, da mora tudi razdeljevanje hrane potekati skladno z zdravstvenimi predpisi. Ključna ovira se jim zdi logistika, saj se količina hrane pred iztekom roka, ki jo lahko prevzamejo dobrodelne organizacije, vsak dan spreminja.
