"Na demografskem področju je ena ključnih ugotovitev ta, da se je izjemno hitro upadanje števila mladih prav z letom 2020 zelo verjetno ustavilo. Od leta 2000 je namreč število mladih upadlo skoraj za tretjino (31,1 odstotka)," v raziskavi Mladina 2020 ugotavljajo raziskovalci ljubljanske in mariborske univerze. Število mladih se je sicer z letom 2020 stabilizialo in v naslednjih dveh desetletjih po oceni raziskovalcev ne gre pričakovati večjih sprememb. "Vendar pa se po drugi strani nadaljuje soroden demografski trend, to je trend naraščanja starejših (65+) prebivalcev. Njihovo število že danes občutno presega število mladih, do leta 2050 pa bo naraslo še za dodatnih skoraj 50 odstotkov."
Mladi se hitreje odseljujejo od staršev
V odnosih s starši se po ugotovitvah raziskovalcev, ki so podobno raziskavo opravili leta 2010, kažejo veliki premiki v smeri naraščanja individualizma oz. težnje po avtonomiji mladih. "Čeprav še vedno velika večina računa na pomoč staršev na ključnih življenjskih področjih, so se ta pričakovanja po letu 2010 občutno zmanjšala. Nekoliko se je povečal tudi delež mladih, ki svoje razumevanje s starši opisujejo kot slabo ali neznosno," ugotavljajo v raziskavi. "Predvsem je v tem okviru ključna ugotovitev ta, da se v primerjavi z letom 2010 mladi občutno hitreje odseljujejo od svojih staršev in se v tem smislu hitro približujejo povprečju mladih v EU. Te trende gotovo lahko povezujemo s trendi individualizacije, ki jih ugotavljamo na ravni temeljnih vrednot in stališč mladih. Poleg tega sta na to imela pomemben vpliv tudi izboljšanje gospodarskih razmer in s tem povezan izboljšan položaj mladih na trgu dela."
Podatki sicer kažejo tudi, da mladi nekoliko hitreje zapuščajo sistem formalnega izobraževanja. "Če je bilo v visokošolsko izobraževanje leta 2014 vključenih kar 49 odstotkov mladih, je do leta 2018 ta delež padel na 45 odstotkov," ugotavljajo v raziskavi. "Pri tem med mladimi – skladno s pričakovanji – močno narašča uporaba neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja, ki verjetno predstavlja eno ključnih razvojnih področij izobraževalne politike v prihodnosti. Jasno je, da je danes ključni vir priložnostnega učenja internet."
Pomembni premiki se za mlade dogajajo tudi na trgu dela. Uradni statistični podatki kažejo na izrazit trend zmanjševanja brezposelnosti mladih; leta 2010 je stopnja anketne brezposelnosti mladih znašala 14,7, leta 2019 le še 8,1 odstotka. Po letu 2015 se je občutno zmanjšal tudi delež zaposlenih mladih, ki delajo v kateri od fleksibilnih oblik zaposlovanja.
Izrazito povečanje stresa in osamljenosti
Razmere na trgu dela so skupaj s širšimi storilnostnimi pritiski v sodobni družbi po ugotovitvah raziskovalcev med ključnimi razlogi za izrazito povečanje stresa med mladimi. "V primerjavi z letom 2010 se je delež mladih, ki več dni v tednu čuti stres, več kot podvojil. Močno se je tudi povečal delež mladih, ki čuti osamljenost kot problem," ugotavljajo v raziskavi. "Močno se je povečala zaskrbljenost mladih glede drugih ključnih področij življenja, kot je pomanjkanje denarja, (ne)uspeh v šoli ali poklicu, težave z (ne)zaposlitvijo ali stanovanjski problem. Zaskrbljujoč je občuten porast mladih, ki so pesimistični glede prihodnosti naše družbe. Takšne predstave so povezane predvsem s skrbmi glede staranja prebivalstva in glede degradacije naravnega okolja. Podatki tudi kažejo, da imajo mladi vse manj posplošenega zaupanja v druge ljudi."
Od tod po mnenju raziskovalcev ni presenetljivo, da v zadnjih desetih letih beležijo znaten upad splošnega zadovoljstva mladih z življenjem. "Vsi ti trendi jasno kažejo, da se zdravje mladih, še posebej ko gre za duševno zdravje, danes kaže kot eden ključnih izzivov mladinske politike," poudarjajo v izsledkih raziskave. "Ob tem je nekoliko presenetljivo, da mladina sama sicer vse bolj skrbi za svoje zdravje. Mladi v primerjavi z desetletjem poprej v povprečju občutno manj pijejo alkohol in manj kadijo tobak, jedo bolj zdravo in se (še) več ukvarjajo s športom. Zdi se očitno, da za obrat trenda generalnega slabšanja psihofizičnega zdravja mladih ne bodo zadostovale kampanje za spodbujanje zdravega življenjskega stila. Čeprav so te brez dvoma pomembne, je v tem okviru nujen razmislek o širših družbenih razmerah, v katerih mladi odraščajo."
