Pasti. Od 1. januarja bo pri nas mogoče ustanavljati socialna podjetja. Ta hip naj bi bilo na ustanovitev pripravljenih okoli 20 projektov, a poznavalci opozarjajo, da se bo zaradi obljubljenih subvencij pojavilo veliko delodajalcev, katerih cilj ne bo zaposlovanje ranljivih skupin delavcev.
“Sistem se lahko izrodi”
“Prva težava s socialnim podjetništvom je, da to lahko postane poceni način, kako delodajalci, ki sicer kršijo delavske pravice, perejo javno podobo svojega podjetja,” pravi Goran Lukić iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Drugo težavo vidi v tem, da bi nevladne organizacije v socialnem podjetništvu lahko videle le priložnost za projektno pridobivanje sredstev. “V takšnem primeru bi po izteku subvencij podjetje morali zapreti. Z ranljivimi skupinami delavcev pa bi le kolobarili, saj jim ne bi zagotavljali dolgoročnih zaposlitev,” dodaja Lukić. Poznavalci opozarjajo tudi, da bi lahko nekateri delodajalci delavce preprosto prekvalificirali v ranljive skupine in tako kovali dobiček. Rešitev vidijo v ustreznem nadzoru države.
Pomembna bo panoga
S socialnim podjetništvom hoče država sicer omogočiti delo za težko zaposljive skupine ljudi, kot so invalidi, iskalci prve zaposlitve, dolgotrajno brezposelni, Romi, starejši in tisti brez izobrazbe. Dobiček naj ne bi bil cilj dejavnosti. Nina Agnes Hrustek iz društva Slovenski svet evropskega gibanja pravi, da bosta za dolgoročen uspeh socialnih podjetij pomembni predvsem izbira panoge in priprava ustreznega poslovnega načrta. “Treba se je vprašati, ali so gostinstvo, kmetijstvo ali tekstilstvo sploh donosne panoge. Ponudnikov s teh področij je na trgu namreč veliko, številni tudi hitro propadejo.” Zato Hrustkova meni, da je treba razmišljati o svežih podjetniških idejah za socialna podjetja s področij znanosti, raziskovanja ali izobraževanja.
Možno je izkoriščanje
Kaj je največja ovira pri ustanavljanju socialnega podjetja?
Podobno kot pri klasičnih podjetjih: zagonski kapital, ki ga je pri nas težko pridobiti tudi za najboljše podjetniške ideje.
Kje lahko dobijo ta denar?
Ena možnost je, da ga pridobijo iz različnih razpisov. A težava nastopi, ko teh subvencij ni več. Konkurenca na trgu je huda. Veliko jih bo poskusilo, a preživeli bodo le najboljši.
Bo delodajalce torej zanimal le denar iz razpisov?
Tu se bodo znašli različni profili ljudi, tako lovci na razpise kot tisti, ki hočejo narediti nekaj družbeno koristnega. Tudi zdaj kdo ustanovi podjetje za nekaj mesecev, le da koga pošteno obere, nato pa ga zapre.
Kako preprečiti takšno izkoriščanje?
Država bo morala s strogim nadzorom poskrbeti, da se takšne anomalije ne bodo dogajale in da bodo ljudje delali nekaj dobrega, ne pa izkoriščali delavcev in subvencije. Vseeno upam, da bodo ljudje koncepte socialnega podjetništva vnašali tudi v klasična podjetja.
