Gulič: "Zakon ne bo ostal enak"

Po besedah Aleša Guliča, direktorja urada za verske skupnosti, se ne bo zgodilo, da bi zdaj veljavni zakon o verski svobodi ostal enak in bi veljala razveljavitev določb zakona glede pogojev za registracijo verske skupnosti ter zaposlovanja duhovnikov v zaporih in bolnišnicah, za katere je ustavno sodišče junija letos ugotovilo, da so v neskladju z ustavo. Za novi zakon, kot pravi Gulič, sicer še obstaja kakšen odstotek možnosti, a zelo dvomi, da bo do tega prišlo.

Na uradu za verske skupnosti so namreč objavili teze za pripravo zakona o verskih in svetovnonazorskih skupnostih, v katerih med drugim predlagajo tudi spremembo pravnoorganizacijske oblike verskih skupnosti in načina financiranja verske dejavnosti.

V ospredju vprašanje financiranja
Predstavniki verskih skupnosti imajo različna mnenja glede financiranja verskih dejavnosti na podlagi podatkov o namenitvi dela dohodnine posameznikov.

V Slovenski muslimanski skupnosti se s tem merilom strinjajo, v Budistični kongregaciji Dharmaling pa menijo, da bi morali ukiniti neposredno financiranje verske dejavnosti in državna sredstva razdeljevati na podlagi projektov. Kot je pojasnila Dora Glassford Cimmerman iz Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, se oni financirajo izključno iz prispevkov vernikov. Denar iz državnega proračuna pa bi morali po njenem mnenju v enakem deležu razdeliti vsem verskim skupnostim.

Če ima ena skupnost več posameznikov, ima večjo legitimnost pri razdeljevanju sredstev, v zvezi s tem odgovarja Davor Lekić iz urada. Prav tako je po njegovih besedah nemogoče financirati versko dejavnost preko projektov na podlagi razpisov.

Porić: Počakali bomo na osnutek
Posveta se od večjih verskih skupnosti niso udeležili predstavniki Katoliške, Evangeličanske in Srbske pravoslavne cerkve. Tajnik islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić je ponovno poudaril, da se z omenjenimi tezami ne strinjajo, zato bodo počakali na osnutek spremembe zakona. V islamski skupnosti sicer nasprotujejo tudi izenačevanju verskih skupnosti z društvi glede registracije.

Po besedah Gregorja Lesjaka iz urada so se sicer v javni razpravi kar uspešno izognili pretirani politizaciji ali instrumentalizaciji razprave za kar koli drugega. Mnenja in pripombe so se poleg sistema financiranja nanašali tudi na prenovitev registracijskega postopka, ki bi za pogoj postavil tri osebe.