Vzajemnost. “Imamo armado brezposelnih, ki ne delajo, imajo pa veliko izkušenj in znanja. Nezaposleni, ki zna denimo tekoče nemško, bi lahko imel tečaj nemščine za druge nezaposlene,” se je s predlogom na nas obrnil bralec.
Organizacije. Program učne pomoči izvajajo na 25 ustanovah; te so Andragoški zavod Maribor, Ljudska univerza (LU) Celje, LU Velenje, RIC Novo mesto, UPI Žalec, Log-um Ljubljana, LU Koper, LU Murska Sobota, LU Rogaška Slatina, LU Tržič, Memory, Mocis, LU Trbovlje, LU Nova Gorica, Doba Maribor, LU Lendava, LU Slovenska Bistrica, LU Ajdovščina, LU Celje, LU Postojna, LU Kočevje, LU Ptuj, CDI Univerzum, CIK Trebnje ter Ekonomska in trgovska šola Brežice. Financiranje. Naročnik programa je ministrstvo za šolstvo, ki program tudi delno financira.
Na zavodu za zaposlovanje so nam povedali, da brezposelni z univerzitetno izobrazbo že izvajajo učno pomoč drugim brezposelnim, ki so opustili šolanje, zdaj pa so se odločili, da ga bodo nadaljevali.
Brezposelni učitelji pa ne poučujejo brezplačno, ampak jih zavod kot mentorje vključi v javna dela prek ljudskih univerz in drugih izobraževalnih ustanov. “Dobijo plačo, so zavarovani, teče jim pokojninska doba,” je za Žurnal24 pojasnila Mojca Ulaga z zavoda za zaposlovanje. Kot je povedala, ni nobene ovire, da bi morali imeti mentorji učne pomoči pedagoški poklic: “Imamo tudi teologe, sociologe, novinarje, inženirje, ekonomiste ...”
Vrnitev samozavesti
Njihova naloga je, da brezposelnim kolegom razlagajo učno snov ter jih spodbujajo k učenju in seznanjajo s tehnikami učenja, so razložili na zavodu. Največ brezposelnih po besedah Ulagove potrebuje pomoč pri matematiki, angleščini in slovenščini.
“Meni to veliko pomeni. Gre za obojestransko korist. Pomagamo udeležencem učne pomoči, učni mentorji pa dobivamo samozavest, znova smo vključeni v delo,” je svojo izkušnjo opisala biologinja L. Č. V evidenco brezposelnih je bila vključena dve leti, zdaj pa pri Log-umu poučuje kemijo, biologijo in slovenščino. “Gre za motivacijo, da se naučijo učiti in uporabljati razne pripomočke. V glavnem gre za starejše ljudi, ki so se v sistem izobraževanja vključili po 10 ali 20 letih in se znova izobražujejo ali delajo prekvalifikacijo. Pomagamo jim najti literaturo, pripomočke, jih usmerimo,” je opisala L. Č.
In kako se vključiti?
Brezposelni, ki ima sedmo stopnjo izobrazbe in bi želel svoje zanje deliti z drugimi brezposelnimi, naj o tem obvesti svojo svetovalko, ki mu bo pomagala pri vključitvi v program, so svetovali na zavodu. “Včasih pa svetovalci, ki iščejo mentorje, tiste s sedmo stopnjo kar sami povabijo na razgovor,” je dejala Ulagova in dodala, da precej izobraževalnih ustanov mentorje po končanem programu tudi zaposli. Vendar se za zdaj kot mentorji lahko vključijo le tisti s sedmo stopnjo, poklicno izobraženi s praktičnimi znanji (šivilje, pleskarji, električarji ...) pa ne.
“Ne verjamem, da imajo vsi brezposelni taka znanja, da bi lahko vse z državnim dekretom prisilili, da izobražujejo druge. Je pa samoorganizacija vedno zelo dobra – če ne zaradi drugega, zato, ker dela konkurenco državnemu izobraževanju,” pa meni ekonomist Rado Pezdir. Bolj sporno se mu zdi, da imajo vsi pedagoški delavci tri mesece na leto prosto: “V tem času bi zagotovo lahko tudi koga izobraževali, ker tako in tako dobivajo plačo.”
