Izpis GRDO!, očitno narejen s sprejem in šablono, se je pojavil na stavbi Eurocentra ob Tivolski
cesti, novem bloku ob Šmartinski cesti, stavbi ministrstva za kulturo ter plakatih za prizidek k
Operi, za Emoniko in za stavbo R5 v Župančievi jami. Menda je bil tudi na prizidku fakultete za
arhitekturo, nekdanjem hotelu Domina in parkirni hiši Šentpeter. Kdo stoji za gverilsko akcijo
civilne družbe, je neznanka.
Grafitarji niso stroka
Napisov niti udeleženci arhitekturnega dialoga še niso opazili, so pa kljub temu komentirali,
da ne gre vse sodobne arhitekture v Ljubljani metati v en koš.
|
Ljudje bolj cenijo hiše, ki nastanejo z njihovo podporo. Zame so ti
grafiti opomin, da je mesto skupen prostor.
Matevž Čelik, Trajekt |
|
Da je grafitarska akcija anonimen izraz osebnega doživetja težave, kot jo je videl grafitar, in je zato ne moremo vzporejati s strokovnim vrednotenjem, pa meni Matevž Čelik z zavoda za prostorsko kulturo Trajekt. "Drži, da naj bi kakovostna arhitektura poleg uporabnosti in trajnosti vzbujala navdušenje nad privlačnim videzom," je povedal, a dodal, da mesto in hiše vsakdo doživlja po svoje. Zato meni, da "k pozitivnemu odnosu do stavb pripomore tudi vključenost v njihovo nastajanje" .
|
Izpis GRDO! je očitno narejen s sprejem in šablono. © Anže Petkovšek
|
Dekan fakultete za arhitekturo Peter Gabrijeli je ob vprašanju o napisih opozoril na pomanjkanje dialoga o arhitekturi: "Stroka čuti v današnji situaciji popolno nemoč." Pravi, da je Slovenijo zajel balkanski sindrom in da "stroka ve, kaj bi bilo primerno za slovenski prostor, a nima nobenega mehanizma, da bi to uveljavila" . Pravi, da gradnjo narekujejo lobiji, ki jih zanima samo dobiček in zato gradijo kvadratne metre brez kakovosti. "Vprašanje pa je, koliko je še slabših objektov od omenjenih, ki bi si mogoče še bolj zaslužili takšno provokacijo," je pripomnil.
Napise je komentiral tudi Janez Koželj , podžupan za arhitekturo in urbanizem na Mestni občini Ljubljana. Celotnega pregleda stavb z odtisom GRDO! sicer nima, "vse pa kaže, da so si to oznako prislužile zgrajene (in tudi nezgrajene) stavbe, ki spadajo v sodobno arhitekturo" . Opozarja, da se pri nas širi ksenofobija do modernizma in sodobnosti nasploh, najostreje pa prav do sodobne arhitekture. Akcijo pripisuje duhu konservativizma, ki poskuša podpihovati odpor proti sodobni arhitekturi in posledično tudi drugim novostim v mestu.
