"Pravzaprav ne vem, kako naj si razlagam te podatke. Gradbena podjetja tega domnevnega oživljanja na področju naložb v nepremičnine ne čutijo in ga letos zagotovo še ne bodo. Sektor kot celota bo že peto leto zapored v krizi. Če ponazorim s podatki: v prvem četrtletju so imela gradbena podjetja glede na isto obdobje lani 24-odstotni upad poslov, najkritičnejše je na področju stavb, kjer je upad skoraj 40-odstoten," pravi Jože Renar, direktor zbornice gradbeništva.
Včeraj je statistični urad objavil nekoliko presenetljiv podatek: v prvem četrtletju letos je bilo izdanih 854 dovoljenj za gradnje stavb v skupni izmeri blizu 350 tisoč kvadratnih metrov, kar je približno 30 odstotkov več. Skoraj 94 odstotkov stanovanjskih površin je načrtovanih v enostanovanjskih stavbah, torej gre za gradbena dovoljenja za hiše.
Največ v osrednjem delu
Največ, 150 stanovanj se bo gradilo v osrednjem delu države, kar je več kot petina vseh, najmanj, le 12 stanovanj pa je načrtovanih v Zasavski regiji. "Na Obali je prošenj za izdajo gradbenih dovoljenj zelo malo, še največ hodijo naokoli in povprašujejo glede tega Rusi," razlaga Ivan Seljak, načelnik Upravne enote (UE) Piran. Na ljubljansko UE smo klicali nekaj pred 15. uro, a so nas podučili, da "gredo ljudje ob treh domov". Kdo so glavni investitorji na Ljubljanskem, tako nismo izvedeli.
Neprivlačne nepremičnine
"Na stabilnih trgih, kot je Avstrija, se veliko gradi, okoli štirikrat več kot pri nas. V Sloveniji pa je napovedovanje cen nepremičnin v teh razmerah povsem nepredvidljivo. Ni jasno, kaj se bo na trgu zgodilo," še dodaja Renar.
Danes je že vsakemu bučmanu jasno, da je v Sloveniji stanovanj preveč in jih za svoje veselje ne bo nihče gradil. Graditi je treba infrastrukturo, ki je v bednem stanju.