Finančni minister Franc Križanič glede na podatke statističnega urada o gospodarski rasti v prvem četrtletju ugotavlja, da se oživljanje slovenskega gospodarstva nadaljuje in da je sorazmerno stabilno ter varno.
Slabša zunanjetrgovinska bilanca
Po mnenju Križaniča se nekoliko, predvsem zaradi neugodnih cenovnih gibanj na svetovnem trgu, predvsem pri cenah hrane, poslabšuje zunanjetrgovinska bilanca. Cene hrane in surovin vplivajo tudi na blago pospešitev inflacije, ki pa ostaja obvladljiva in blizu srednjeročnega cilja Evropske centralne banke, je še dejal.
Križanič tako meni, da Slovenija ostaja na varni strani, vlada pa nadaljuje z vsemu ukrepi za rast potencialnega bruto domačega proizvoda oziroma za razvojni preobrat v gospodarstvu. Glavni učinki teh ukrepov se bodo po ministrovih besedah pokazali v prihodnje in zato pričakuje še boljše rezultate.
Problematično gradbeništvo
Kot temeljni problem slovenskega gospodarstva, ki v tem trenutku zavira rast, je Križanič izpostavil gradbeništvo. V prvem četrtletju je bila gradbena dejavnost globoko pod primerljivo lansko rastjo, že takrat pa je bila zelo nizka.
Na finančnem ministrstvu pripravljajo ukrepe za pomoč gradbeništvu, med katerimi so dodatna poroštva in poziv izvajalcem javnih naročil, naj ne dopuščajo več cenovnega dumpinga oziroma stalnega zniževanja ponujenih cen med ponudniki gradbenih storitev, saj ima to negativni vpliv na sektor.
Javne finance hitro na boljše
Križanič je tudi povedal, da se strukturno javnofinančno ravnotežje zaradi nepričakovano visokih davčnih prilivov izboljšuje hitro. V meje pakta o stabilnosti in rasti bi lahko Slovenija po njegovih besedah prišla kakšno leto pred načrtovanim rokom. Kot pogoj za to je navedel nadaljevanje gospodarske rasti in s tem povezanih ugodnih javnofinančnih prilivov, izpeljavo pokojninske reforme in uspešno omejevanje rasti javnofinančnih izdatkov skozi socialno partnerstvo.
Ob tem je še pojasnil, da enkratni dogodki, kot sta večja dokapitalizacija NLB od predvidene in poplačilo obveznosti do Slovenskih železnic, ne morejo biti merilo stanja javnih financ in da gre za enkratni vpliv na primanjkljaj. Če ju ne bi bilo, bi bil primanjkljaj glede na višje davčne prilive po ministrovih besedah celo nižji od pričakovane ravni v programu stabilnosti.
