Dežurni seizmolog na Arsu Andrej Gosar ocenjuje, da hujših posledic ne bo. Predvsem naj bi prišlo do razpok na hišah. Današnji potres je bil bistveno močnejši od ponedeljkovega, zato na območju Petrinje in Siska lahko pričakujemo precejšnje porušitve, je Gosar dejal za Radio Slovenija. "Intenziteta v Sloveniji verjetno ne bo presegla pete stopnje, to je intenziteta, pri kateri se začnejo poškodbe, kot so razpoke v ometu, lahko tudi kakšen strešnik odpade ali kaj podobnega," je dejal.
Premier Janez Janša je tvitnil, da po dosedanjih podatkih potres v Sloveniji ni povzročil večje škode. "Beležimo pa več poškodb na fasadah zgradb, zvonikih cerkva in dimnikih stanovanjskih hiš," je zapisal. Napovedal je še, da bo v letu 2021 izvedena nacionalna vaja za varno ravnanje ob potresu.
Po dosedanjih podatkih potres z epicentrom na Hrvaškem v #Slovenija hvala Bogu ni povzročil večje škode. Beležimo pa več poškodb na fasadah zgradb, zvonikih cerkva in dimnikih stanovanjskih hiš.
— Janez Janša (@JJansaSDS) December 29, 2020
p.s. V letu 2021 bomo izvedli nacionalno vajo za varno ravnanje ob potresu.
Potresna dejavnost bo trajala še mesece
Andrej Gosar je ocenil, da ob tako močnem potresu lahko pričakujemo, da bo potresna dejavnost trajala še mesece, kot je bilo tudi ob spomladanskem potresu pri Zagrebu. Čeprav je običajno, da po močnem potresu sledijo popotresni sunki, ki praviloma niso močnejši od glavnega potresa, so pri tem pravilu tudi izjeme, je še dejal.
Potres, ki je danes okoli 12.20 stresel Petrinjo je imel po preliminarnih podatkih Evropsko-sredozemskega seizmološkega centra (ESMC) magnitudo 6,3. Iz Petrinje poročajo o veliki gmotni škodi in ranjenih, o škodi poročajo tudi iz drugih delov Hrvaške.
V Petrinji je v potresu umrl 12-letni otrok, je za hrvaške medije dejal župan Darinko Dumbović. Poškodovanih je več ljudi, med njimi nekateri huje.
"Intenziteta današnjega potresa se sicer ocenjuje na VIII-IX EMS-98. To pomeni, da je za pričakovati veliko škodo na objektih, kot tudi potrjujejo prvi posnetki iz nadžariščnega območja," so v Agenciji RS za okolje (Arso) zapisali na Twitterju.
Na območju Slovenije sta bila podobna silovita potresa 6. maja 1976 zvečer v Posočju in 12. aprila 1998 v Zgornjem Posočju. Prvega so čutili prebivalci v polmeru okoli 570 kilometrov, vse do Švice, južne Nemčije in Poljske, Češke in Madžarske, najhujšo škodo pa je na Slovenskem povzročil v Breginjskem kotu, Kobaridu in Tolminu, kjer je ponekod kar 80 odstotkov prebivalcev ostalo brez strehe nad glavo. Drugi pa velja za enega najsilovitejših potresov 20. stoletja z žariščem na ozemlju Slovenije. Njegova magnituda je bila 5,6, največji učinki pa so dosegli od VII. do VIII. stopnjo po EMS, so navedli na Arsu.
Kako ravnati med potresom
Slovenija sicer leži na potresno nevarnem območju, zato je potrebno, da smo prebivalci podučeni o tem, kako ravnati med potresom in po njem, na spletni strani navaja uprava za zaščito in reševanje.
Najboljšo zaščito pred potresom sicer omogoča stavba, ki je bila zgrajena in kasneje vzdrževana po načelih potresno odporne gradnje. Pomembno je, da vsako gospodinjstvo določi varna mesta, kamor se ljudje med potresom lahko zatečejo. Gre za mesta pod trdnimi mizami, med podboji vrat in ob notranjih nosilnih stenah.
Kot piše uprava za zaščito in reševanje, je pomembno, da med potresom ostanete mirni, prekinete svoje dejavnosti in ustrezno ukrepate. "Med potresom ne tecite iz stavbe! Ne uporabljajte dvigala ali stopnic in ne skačite skozi okna," so zapisali. Priporočajo tudi, da si zaščitite glavo.
V primeru, da se med potresom nahajate na prostem, se morate izogibati stavbam, zidovom, drevesom, telefonski in električni napeljavi, ulični razsvetljavi, prometni signalizaciji, daljnovodom, nadvozom, podvozom, mostovom in predorom, rečnim brežinam in obalam.
Za varnost med potresom na domu lahko med drugim poskrbite tudi tako, da omare pritrdite na steno, velike in težke predmete postavite na nižje police ter postelje umaknete od oken, predelnih sten in visokega pohištva.
