Golobova vlada bi staršem šolarjev omejila možnosti

V letošnjem šolskem letu se na domu izobražuje 1138 učenk in učencev, to je 470 učencev oziroma 30 odstotkov manj kot v preteklem šolskem letu. V času epidemije so številni starši otroke izobraževali na domu predvsem zaradi ukrepa obvezne uporabe zaščitne maske ves čas pouka. V šolskem letu 2021/2022 se je tako na domu izobraževalo 1608 učenk in učencev. 

V skladu z Zakonom o osnovni šoli imajo starši pravico izbrati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok v javni ali zasebni šoli ali kot izobraževanje na domu. 

Skokovit porast izobraževanja na domu

Ne glede na to pa trend otrok, ki se šolajo doma, narašča. Šolska zakonodaja Izobraževanje na domu omogoča od leta 1996, v praksi pa so se prvi primeri začeli pojavljati leta 2004, ko so se doma šolali štiri učenke in učenci. Deset let kasneje se jih je na domu izobraževalo 190 in leto pred epidemijo že 687.

Osnovna šola po veljavni zakonodaji ne more učencu zavrniti pravice do izobraževanja na domu. Pravico pa zakon omejuje v primeru, ko učenec preverjanja znanja ob koncu šolskega leta ne opravi uspešno.

Zakon ne zahteva, da bi morali starši utemeljiti razloge

Anketo o razlogih glede izobraževanja na domu je ministrstvo opravilo že leta 2013. Šole so navajale, da so starši kot razloge navedli odsotnost učenca (potovanje, tujina), sočasno vključenost učencev v druge tuje šole v RS (ta del se je z zakonodajo o izvajanju mednarodnih programov s področja vzgoje in izobraževanja že uredil) ter nazorske oziroma zdravstvene razloge.

Četrtina šol je odgovorila, da razlogov za šolanje učenca na domu ne pozna. Zakon ne zahteva, da bi morali starši utemeljiti razloge, iz katerih uveljavljajo to pravico, morajo pa šolo o tej obliki izobraževanja obvestiti za vsako šolsko leto posebej.

Problem socializacije in zadostnega preverjanja znanja

Že v tej isti anketi pa so na šolah kot veliko slabost takšne oblike izobraževanja navedli prikrajšanost učencev pri pridobivanju socialnih veščin in slabo socializacijo ter ocenili, da bi na domu šolajoči se učenci morali imeti možnost udeležbe pri dejavnostih v organizaciji šole, kot so šola v naravi, tekmovanja in interesne dejavnosti. 

Več kot polovica šol je v anketi navedla tudi, da preverjanje znanja učencev, ki se izobražujejo na domu, ni ustrezno urejeno in da bi bilo treba preverjati vse ali vsaj večino predmetov po predmetniku. Večina jih je predlagala tudi, da bi se znanje preverjalo po krajših obdobjih večkrat med šolskim letom.

Preverjanje znanja iz vseh predmetov?

"To je zanimiv trend, ne le zaradi covida, kazal se je že prej. Naša naloga je, da v teh primerih zagotovimo enako kakovost izobraževanja, kot jo dosegamo v urejenem šolskem prostoru," je ob prevzemu mandata dejal minister za izobraževanje Igor Papič. Sprememba glede izobraževanja na domu je zapisana v koalicijski pogodbi, šla pa naj bi v smeri zagotavljanja enakovrednih izobrazbenih standardov pri vseh predmetnih, ne le pri izbranih.

Znanje učenk in učencev se namreč preverja le enkrat letno in to le iz glavnih predmetov, torej v bistveno manjšem obsegu kot pri vrstnikih, ki se izobražujejo v šolah. Več tukaj. 

Ministrstvo preučuje dokument

Ministrstvo je tako potegnilo že prve poteze. Septembra je Zavod RS za šolstvo pripravil Strokovne podlage za sistemske rešitve izobraževanja učencev na domu, kjer je opredeljena tudi analiza stanja v šolskem letu 2021/22, so potrdili na ministrstvu. Na vprašanja, kako je potekala analiza, katere podatke je vključila in kdo je pri njej sodeloval, niso odgovorili. Pojasnili pa so, da je ministrstvo dokument preučilo in bo pripravilo predloge morebitnih sprememb in dopolnitev področne zakonodaje. 

Neregistrirane šole zaobidejo zakon

Zakon ne določa kvalifikacij, ki jih mora imeti oseba, ki otroka izobražuje na domu. Večinoma to počnejo starši, kot otroci, ki se izobražujejo na domu pa se kvalificirajo tudi učenci, ki obiskujejo zasebne šole, ki jih ministrstvo ni uvrstilo v razvid zasebnih šol, torej nimajo priznanega izvajanja javno veljavnega programa.

Trend neakreditiranih šol naj bi se neuradno povečeval, vendar na ministrstvu na vprašanja glede tega niso odgovarjali, saj glede na predpise ni podlage, da bi bil učenec v naši državi vključen v šolo, ki ne izpolnjuje pogojev za izvajanje programa. "V primeru, da starši vpišejo svojega otroka v šolo, ki ni vpisana v razvid oziroma register pri ministrstvu, otrok ostane vpisan v javni ali zasebni osnovni šoli, ki je vpisana v razvid pri ministrstvu, oziroma se lahko izobražuje na domu ter izpolnjuje vse s tem načinom izobraževanja povezane obveznosti (preverjanje in ocenjevanje znanja)."