Glasbene kvote: Konec avtonomije ali zaščita jezika?

V imenu zaščite slovenske kulture in jezika so poslanci določali, da bo morale radijske postaje med 6. in 19. uro predvajati najmanj 60 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe, ki za javni radio znaša najmanj 40 odstotkov vse predvajane glasbe, za radio s programom posebnega pomena najmanj 25 odstotkov, za komercialni radio pa najmanj 20 odstotkov.

Ministrstvo pa je dodalo še določilo, da mora biti četrtina določene kvote glasba, ki je bila prvič predvajanja pred največ dvema letoma. Evidenco pa naj bi vodilo ministrstvo za kulturo in bo obveljala, ko bo v njej več kot 100 skladb.

Začetek konca avtonomije javnega radia?

Malodane vsi uredniki in lastniki radijev pa so potezo ministrstva za kulturo, ki ga vodi Julijana Bizjak Mlakar, označili za grob poseg v avtonomijo medijev. 

Andrej Karoli, urednik na Valu 202, je v odmevnem komentarju povedal, da "protestira, ker politika kroji 60 odstotkov glasbene programske vsebine v najbolj poslušanem radijskem času. In to je začetek konca avtonomije javnega radia. Obžalujem, ker se res zavedam pomena slovenske glasbe v etru in temu primerno na tem področju delujem že dve desetletji".

Tudi Peter Čakš s Štajerskega vala je izpostavil, da gre za grob poseg v uredniško avtonomijo in glasbeni format medija. Predpisane kvote pa so predvajali že doslej. Po izračunih Lea Oblaka, lastnika radijske mreže, novopredpisanih kvot doslej ne izpolnjuje le okoli 80 odstotkov postaj.

Urejanje sovražnega govora

Novela ureja tudi regulacijo sovražnega govora oziroma komentiranja v spletnih medijih. Določa, da je za pripravo pravil komentiranja odgovoren izdajatelj medija. Na novo opredeljuje tudi vložitev zahteve za objavo popravka. Tega bo možno v skladu z odločbo ustavnega sodišča zahtevati v 30 dneh od dneva, ko je zainteresirana oseba izvedela za objavo obvestila, vendar najpozneje v treh mesecih od same objave.

Ministrstvo za kulturo naj bi zakon o medijih v kratkem celostno prenovilo.