Garje prinesli s smučanja

Na OŠ Miška Kranjca v Dravljah v Ljubljani so se pojavile garje. Po navedbah ravnateljice Irene Rozman, ki je na spletni strani objavila sporočilo staršem, sta potrjena dva primera, eden na razredni, eden na predmetni stopnji. "Na omenjeni šoli smo imeli primer enega otroka, ki je bil na smučanju v tujini in je imel ob povratku domov diagnosticirane garje," je pojasnil Mitja Vrdelja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. "Tako otrok kot družina so bili ustrezno zdravljeni, zato ni nikakršnih omejitev za vključitev otroka v šolo, prav tako je šola ustrezno ukrepala z objavo priporočil NIJZ."

Ne dobimo jih zaradi slabe higiene

Garje ali srbečica je kožna nalezljiva bolezen, ki jo povzroča pršica imenovana srbec. "Odrasla samica vrta rovčke v povrhnji plasti kože in vanje leže jajčeca," pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja in dodajajo, da garje niso posledica slabe higiene. Spremembe na koži so posledica imunskega odziva na pršico in njene izločke.

Vsak dotik ni nevaren

Okužba se hitro širi tam, kjer so pogosti kožni telesni stiki, kot so bolnišnice, vrci, šole in negovalne ustanove. "Okužimo se predvsem s tesnim telesnim stikom, po dolgotrajnem držanju za roke, spanju v isti postelji ali po spolnem stiku," pojasnjujejo na NIJZ. "Prenos s priložnostnim dotikom, kot je rokovanje ali objem običajno ne predstavlja nevarnosti zadošča za okužbo. Prenos posredno z uporabo perila, brisač ali posteljnine zbolelega je manj verjeten, toda možen pri bolnikih s krustozno obliko garij, ki so zaradi velikega števila pršic zelo kužni." Dobi jih lahko vsak, ki je bil v telesnem kontaktu z osebo, ki je okužena s pršico, zato je pomembno, da se istočasno zdravijo vsi družinski člani ali osebe, ki so v tesnem kontaktu z okuženo osebo, četudi nimajo izpuščaja ali srbeža. Bolniki so kužni že dva do pet tednov pred pojavom srbenja in izpuščajev.

Pršica preživi vodno kopel

Pršica v zunanjem okolju preživi 24 do 36 ur pri sobni temperaturi in povprečni vlažnosti. Na koži je odporna na vodo in milo in preživi tudi vodno kopel. "Po prvem nanosu zdravila na kožo zbolelega je treba vsa oblačila, brisače in posteljnino oprati v pralnem stroju," pojasnjujejo na NIJZ. "Perilo, ki ga ni moč oprati, shranimo v plastične vrečke za najmanj 72 ur, v tema času pršice poginejo. Pohištvo, prevlečeno s tekstilom, vsaj 24 ur ne uporabljamo, nato ga očistimo s sesalcem, tisto, ki se lahko mokro čisti pa čistimo  z vodo in detergentom."

Zdravljenje s kremo ali losijonom

Za običajne garje običajno zadoščajo sredstva, ki vsebujejo skabicide (sredstva proti pršicam), in  jih nanašamo na kožo. "Kremo ali losjon nanesemo na kožo od vratu do prstov na nogi. Mazila ne smemo nanesti na kožo takoj po topli kopeli, ker pride do večje sistemske absorbcije, lokalno pa se učinek zmanjša," poudarjajo na NIJZ. Vsakič po umivanju je potrebno mazilo ponovno nanesti.

Pri atipičnih ali Norveških garjah (pojavijo se pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom) samo lokalno zdravljenje običajno ni dovolj učinkovito, saj mazilo nanešeno neposredno na kožo ne prodre skozi odebeljeno kožo in kraste. V teh primerih lokalno  zdravljenje kombiniramo s sistemskim zdravljenjem, ki ga običajno predpiše dermatolog.