Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je na sinočnjem kresovanju na Rožniku v Ljubljani zatrdil, da krize niso povzročile pokojnine in delavske plače, temveč pohlepen kapital. Zato "ne" pokojninski reformi, je pozval.
"Gospodje politiki zahtevajo, da zgarani ljudje delajo tri leta dlje, in mislijo, da bodo s tem rešili pokojninsko blagajno," je bil oster Semolič. Ti politiki se po njegovih besedah ne zavedajo, da je delavec, starejši od 60 let, za delodajalca čisti strošek, da večina ljudi take obremenitve ne bo zmogla ter tako večina sploh ne bo dobila polne pokojnine.
Semolič vidi rešitev na drugem koncu verige: delo naj dajo mladim, ki so izobraženi in dela željni, dobički pa naj ne gredo v roke špekulantov in na borzo, temveč naj se vlagajo v razvoj in nove tehnologije. Napovedal je, da bodo sindikati storili vse za neuspeh "te krivične reforme".
Brezposelnost 12,3-odstotna
Po podatkih statističnega urada je bila februarja brezposelnost 12,3-odstotna, na enega upokojenca pa v pokojninsko blagajno vplačuje le še 1,6 delovno aktivnega prebivalca.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je ob teh podatkih spomnil na brezposelnost med mladimi, vse več ljudi, ki morajo za preživetje prejemati socialno podporo in negotovost delavcev v različnih podjetjih.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik pa je prepričan, da so z različnimi ukrepi zagotovili socialno varnost prebivalstva. Še enkrat je spomnil tudi na pomembnost pokojninske reforme.
Gantar: nekaj moramo storiti za prihodnost
Ob praznovanju praznika dela po celi Sloveniji potekajo številne prireditve.
Ljudje, ki so spravili podjetja v stečaje ali prisilne poravnave, morajo odgovarjati za svoja dejanja, še toliko bolj, če se dokaže, da so se pri tem sami okoriščali, je na slovesnosti ob prvomajskem srečanju pri spomeniku NOB na Javorovici nad Šentjernejem dejal predsednik DZ Pavel Gantar.
Po njegovih besedah ne moremo mimo dejstva, da so pridobljene delavske pravice v sedanjih kriznih časih tudi pri nas večkrat grobo kršene in pogostokrat priznane le na deklarativni ravni. Prav leta gospodarske krize so razkrila oblike izkoriščanja delavcev, za katere smo verjeli, da sodijo v preteklost, je dejal in poudaril, da se mora to končati.
Zato Gantar meni, da je gospodarska kriza državljane Slovenije postavila pred nove izzive ter pred vprašanje, kako naprej. Politični spori okoli skupne prihodnosti se zaostrujejo prav v času, ko se je Slovenija iz najhujšega po vsem sodeč že izvlekla in beleži zmerno gospodarsko rast. Zato moramo nekaj storiti za prihodnost, je dejal.
Ni namreč vlade na svetu, ki bi lahko danes mladim ponudila zaposlitveno varnost za vse življenje, je prepričan Gantar, saj se je "svet pač spremenil". Obregnil se je tudi ob aktualno politično dogajanje in pojasnil, da če kaj potrebujemo v današnji slovenski politiki, je to, "da postavimo skupne cilje pred kalkulacije posameznih političnih strank ali veljakov".
Spomin na zatrtje delavcev
Praznik dela je mednarodni praznik, praznuje pa ga večina držav sveta. Posvečen je spominu na dogodke v Chicagu leta 1886, imenovane Haymarketski izgred, ko so delavci zahtevali osemurni delavnik, vendar je policija demonstracije zatrla, umrlo je tudi več ljudi. Kot državni praznik so 1. maj na Slovenskem uzakonili leta 1948, neuradno pa so ga praznovali že pred tem.
kaka šarada....brez revolucije ali pregona bogatašev je ne mogoče vspostaviti pravično državo! semoličič pa samo naklada in naklada...a vse je to on dopustil!! on je predstavnik delovstva in on bi se moral boriti za pravice delovstva ...ne pa kapital je… ...prikaži veče kriv ,ta člen zakona je kriv...kaka debilna scena sindikatov