Sašo Hribar. V soboto zvečer začenja z novo serijo TV oddaj Hri-Bar. Pravi, da ima levica enega, desnica pa kar dva boga. O svojem znancu Bošku Šrotu meni, da se bo boril do konca.
Opazil sem, da se vas nekaj loteva. Pa ja nimate nove gripe?
Še nekaj mesecev se bom testiral, ker sem v časopisu prebral, da napada samo mlade. Jaz pa bom 19. marca star 50 let, tako da ne bom več ogrožen.
Se vam zdi, da je nova gripa le orodje za masovni nadzor množic?
Nova gripa se obnaša po sistemu instant kulture. To je sistem, ki poganja dogajanje v politiki in samopromocijo v svetu estrade. Ljudje, ki poosebljajo moč, slavo in denar, so se tej kulturi podredili. Očitno je ta sistem napadel tudi viruse, mikrobe, ki delujejo na isti samopromocijski način. Veliko buma, od njih pa nič.
Zakaj smo se dobili v kazinoju?
Ker je obema na pol poti med Ljubljano in Vrhom nad Višnjo Goro, kjer živim. Če bi se dobili v vašem uredništvu, bi bil jaz v podrejenem položaju. Tudi, če greste na obisk k dekletu v službo, ne date nog na mizo kot doma. Najpomembneje pa je to, da je tu parkirišče.
Kolikokrat so vam že odpeljali avto?
Baje je pred RTV Slovenija registrska tablica mojega avta največkrat zapisana številka. Sem rekorder. To je pač davek, ki ga plačujem. Vse, kar sem vedno hotel od RTV, je to, da mi samo ob petkih dajo prosto parkirišče. A žal po klasifikaciji ne sodim v ta rang ljudi, ki si to po njihovem zaslužijo.
Kdo na RTV si še na zasluži parkinga?
Vsi, ki smo v 40. plačilnem razredu. To smo povprečno usposobljeni delavci z veliko izkušnjami in izredno željo po samopromociji. Med drugimi ga tudi nima Bojan Kranjc, ki si je prav zato, ker mu je bil obljubljen parkirni prostor, kupil avto. Za razliko od mene pa ima on srečo, saj ima v avtu psa, ki odganja redarje in policiste.
Koliko zaslužite na RTV?
Na mesec zaslužim 1.500 evrov, delam pa le ob petkih.
Če se vrneva k vašim začetkom. Je res, da ste leta 1989 Radio Ga-Ga dobili, ker ste v nočnem programu oponašali lik bioenergetika, zaradi katerega so radio zasuli s klici?
Da vam razložim. Radio Ga-Ga je bilo čustveno izsiljevanje, ki je potekalo natanko eno leto. Takrat sem razmišljal, zakaj bi imel v studiu gosta, če se lahko z njim pogovarjam po telefonu. Nato sem počel tudi to, da sem oddajo tudi sam vodil kar po telefonu. Denimo, bil sem na žuru pri Robertu Škerjancu in sem nočni program vodil kar od tam.
Kje je v tej zgodbi lik bioenergetika?
Vodstvo je seveda hotelo gosta v studio in sem razmišljal, kako bi dobil gosta, ki bi izpadel džek, jaz pa intelektualec. Zato sem si gosta pač izmislil. Tako sem ustvaril lik bioenergetika in vse je šlo kot po maslu, dokler niso začeli s telefonskimi klici. Klicala je ženska, ki je rekla, da ima raka in da ji je on zelo pomagal. To je bil alarm čiste manipulacije z ljudmi, ki so na kakršnemkoli robu.
Takrat je bil to velik trend. Pojavljali so se ljudje, ki so ponujali mentalno korekcijo – ta pa deluje tako, kot bi vam jaz zdajle rekel, da je dobro, ker sva se dobila, sicer bi se vam lahko kaj pripetilo nekje drugje.
Je res, da je bil Radio Ga-Ga prva zasebna radijska postaja v komunističnih državah v Evropi?
To je bila v svetu prva privatna postaja na nacionalnem radiu. Takrat se tega nisem niti zavedal, ker je bila tako podpisana pogodba, ki smo jo sestavili s kolegi. Zanjo pravna služba na RTV sploh ni vedela. Takratni direktor RTV Franc Vurnik me je poklical in hotel oklofutati, češ, kaj se grem.
Po osamosvojitvi leta 1991 pa so vam ta radio odvzeli.
Tako je in to so utemeljili s tem, da pravila, ki so veljala v stari Jugoslaviji, ne veljajo več. Jaz pa sem to z odvetnikom izpodbijal. Bili sta samo dve možnosti. Prva je bila, da bajno obogatim in radio izgubim, druga pa je bila, da radio obdržim in grem finančno v tri krasne. Kot naiven mlad kreativec sem seveda izbral drugo.
Vašemu prijatelju Bošku Šrotu pa se te dni ne godi preveč dobro. Kako danes gledate nanj?
Prvič ni moj prijatelj, temveč je znanec. Skupaj sva preživela veliko prostega časa. Sicer ga v zadnjih nekaj letih nisem videl skoraj nič. Še vedno trdim, da je izredno zabaven človek. Je pa podlegel želji turbokapitalizma, ki se je začela leta 1991.
Ne gre samo zanj, temveč za vse turbokapitaliste. Pri prehodu iz komunizma v kapitalizem smo si rekli Zdaj bomo pa delali za denar. Ko delaš za denar, ti lahko to omogoča dobro življenje v okviru tvoje svobode. Ko pa se enkrat ta meja premakne in ne delaš več za denar, temveč delaš denar, pa pride do metastaze kapitalizma. Ta pa je nebrzdana rast moči in njena težava je, da se tega denarja ne zapravlja.
Torej je Boško Šrot naredil napako, ko je začel delati denar?
Tako je. In takrat se je tudi od vseh svojih kolegov oddaljil. Sicer pa nimam nobenih zadržkov, če bi se kdaj v sproščenem vzdušju dobili in se ga skupaj napili.
Pa verjamete, da mu preti razlastninjenje?
Ne podcenjujte Boška Šrota! Človek, ki je prilezel tako daleč, ima izjemne sposobnosti in je vedno korak pred drugimi. Tu gre za boj do zadnje kaplje krvi.
Prvi v Sloveniji oziroma še v Jugoslaviji ste začeli oponašati politike. To je bila takrat kar drzna zadeva, ne?
To je bila zelo drzna zadeva. Že v začetkih leta 1990 sem ustvaril Fazana in Gušterja, to sta bila Janez Janša in Igor Bavčar. Skril sem ju pod vzdevka, ker sta bila novinca. Tretji pa je bil pa kar direktno Dolanc (Stane Dolanc, op. a.). To je bila velika napaka, saj sem takrat veliko tvegal. Kasneje me je tudi poklical in me spraševal, kaj hudega mi je naredil.
Takrat se je veliko govorilo o njem kot o sivi eminenci. Slišal sem, da je visok dva metra in da ima 170 kilogramov, ko pa sem ga videl v živo, je bil to majhen in suhljat možicelj. Zato sem si rekel Klinc, kar pičimo direkt v osje gnezdo.
Kaj politike po navadi najbolj moti?
Politikov ne moti, če se obnašam, tako kot bi se oni v parlamentu. Moti jih, če skozi oponašanje vnesem svoje mnenje o njih.
Je res, da lahko skozi oponašanje ugotovite natanko to, kakšen je določen človek?
Ko lik osvojiš, definitivno! To se mi je zgodilo denimo pri Sandiju Čolniku. Ko sem gledal njegove oddaje, sem prav vedel, kakšna bo njegova naslednja kretnja in kako se lahko za svojim glasom skrije. Marjana Šarca sem spraševal, kakšen je Danilo Türk, ki ga imitira.
Jaz ga ne in ne vem, kakšen je. On mi je o njem znal povedati vse! Zanimivo je, da vsi, ki oponašamo Janeza Drnovška, prihajamo do istih zaključkov o njegovi osebnosti.
Je bil Drnovšek od vseh gostov v vaši TV oddaji najtrši oreh?
Definitivno. Ni in ni se dal. Ampak tudi jaz se nisem in bitko sva bila do konca (smeh). To je bil prelomni trenutek, saj je bilo prvič v Sloveniji, da je resen politik nastopil v zabavni oddaji. Nato naju je z Godlerjem povabil še na Brdo, kjer sva naokoli divjala z vozilom za golf in govorila neumnosti. Najbrž sva bila celo ozvočena.
Ste imeli več težav s pritiskom politikov ali Cerkve?
Z Rimskokatoliško cerkvijo. Vse, kar je slutiti, da je morda nenavadno, naj bi bilo uperjeno proti njim. Duhovniki so sicer mojo oddajo strašno radi poslušali. Še posebno, ko sem začel z oponašanjem Franca Rodeta. Opazil sem, da ga ne marajo, meni pa je bil simpatičen. V svojem bistvu je namreč snob, on je nad povprečnostjo – ta se mu gabi. On je človek gest in artikulacije, ki spada na dvor Ludvika XIV.
Kdo je bog za levico?
Levica ima enega boga in to je Milan Kučan. Desnica pa ima dva, eden je v nebesih, drugi pa na Zemlji in to je Janez Janša.
S katerim vodstvom RTV Slovenije ste imeli največ težav?
S tem zadnjim. Sicer so to sladke težave. Z mlini na veter se sicer ne da boriti, vendar vsak lahko ugotovi, da se vedno vrtijo v istem krogu. Oblačno vreme jim škodi, lepo vreme je katastrofa, veter pa jim prija. To je politična manipulacija, saj gre le za ljudi, ki jih je nastavila politika.
Prepričan sem, da tudi aktualno vodstvo ni dovolj kakovostno. Njihova glavna naloga je, da zadovoljujejo gledalce in poslušalce, ki niso zahtevni, so pa silno hvaležni. Verjamem, da bo naslednje vodstvo RTV isto. V tej hiši si za nekakovostno delo celo nagrajen!
Menite, da je vodstvo nesposobno?
Pa poglejmo naše vodstvo: Jože Možina je zgodovinar, politik, Igor Pirkovič piše pesmi za narodno-zabavne ansamble in je imel velik uspeh, ko je v Piramido pripeljal Damjana Murka in Turbo Angels, ter generalni direktor Anton Guzej, specialist za menjalnike in štiritaktne motorje, ki je prišel na RTV in izjavil, da sploh ne ve, kaj to je. To je tako, kot bi meni ponudili, da bi bil kirurg na kardiovaskularnem oddelku, čeprav še nikoli nisem niti gledal srčne operacije. Na zasebni televiziji se kaj takega nikoli ne bi zgodilo.
Nocoj startate z novo sezono oddaj Hri-Bar. Kakšne bodo novosti?
Še vedno smo na sporedu ob neprimernem času, to je ob pol enajstih zvečer in še vedno ni ponovitve. Novost je ta, da RTV za oddajo nima denarja, ker so ga porabili za razne narodno-zabavne festivale, promocije turbofolk glasbe in za različne ukinjene projekte kot je Brat bratu. Zato smo se odločili, da bomo katerokoli oddajo delali brezplačno.
Povedali so nam, da bodo odgovor poiskali pri pravni službi, saj ne vedo, ali je to po statutu oziroma zakonu sploh možno. A sploh smemo delati zastonj?! Ali nas bodo ožigosali kot komunajzerje? Prvi gost bo Damjan Murko, pripravljam pa imitacije mnogih odličnih svetovnih pevcev. To bo še jeba!
Še nekaj mesecev se bom testiral, ker sem v časopisu prebral, da napada samo mlade. Jaz pa bom 19. marca star 50 let, tako da ne bom več ogrožen.
Se vam zdi, da je nova gripa le orodje za masovni nadzor množic?
Nova gripa se obnaša po sistemu instant kulture. To je sistem, ki poganja dogajanje v politiki in samopromocijo v svetu estrade. Ljudje, ki poosebljajo moč, slavo in denar, so se tej kulturi podredili. Očitno je ta sistem napadel tudi viruse, mikrobe, ki delujejo na isti samopromocijski način. Veliko buma, od njih pa nič.
Zakaj smo se dobili v kazinoju?
Ker je obema na pol poti med Ljubljano in Vrhom nad Višnjo Goro, kjer živim. Če bi se dobili v vašem uredništvu, bi bil jaz v podrejenem položaju. Tudi, če greste na obisk k dekletu v službo, ne date nog na mizo kot doma. Najpomembneje pa je to, da je tu parkirišče.
Kolikokrat so vam že odpeljali avto?
Baje je pred RTV Slovenija registrska tablica mojega avta največkrat zapisana številka. Sem rekorder. To je pač davek, ki ga plačujem. Vse, kar sem vedno hotel od RTV, je to, da mi samo ob petkih dajo prosto parkirišče. A žal po klasifikaciji ne sodim v ta rang ljudi, ki si to po njihovem zaslužijo.
Kdo na RTV si še na zasluži parkinga?
Vsi, ki smo v 40. plačilnem razredu. To smo povprečno usposobljeni delavci z veliko izkušnjami in izredno željo po samopromociji. Med drugimi ga tudi nima Bojan Kranjc, ki si je prav zato, ker mu je bil obljubljen parkirni prostor, kupil avto. Za razliko od mene pa ima on srečo, saj ima v avtu psa, ki odganja redarje in policiste.
Koliko zaslužite na RTV?
Na mesec zaslužim 1.500 evrov, delam pa le ob petkih.
Če se vrneva k vašim začetkom. Je res, da ste leta 1989 Radio Ga-Ga dobili, ker ste v nočnem programu oponašali lik bioenergetika, zaradi katerega so radio zasuli s klici?
Da vam razložim. Radio Ga-Ga je bilo čustveno izsiljevanje, ki je potekalo natanko eno leto. Takrat sem razmišljal, zakaj bi imel v studiu gosta, če se lahko z njim pogovarjam po telefonu. Nato sem počel tudi to, da sem oddajo tudi sam vodil kar po telefonu. Denimo, bil sem na žuru pri Robertu Škerjancu in sem nočni program vodil kar od tam.
Kje je v tej zgodbi lik bioenergetika?
Vodstvo je seveda hotelo gosta v studio in sem razmišljal, kako bi dobil gosta, ki bi izpadel džek, jaz pa intelektualec. Zato sem si gosta pač izmislil. Tako sem ustvaril lik bioenergetika in vse je šlo kot po maslu, dokler niso začeli s telefonskimi klici. Klicala je ženska, ki je rekla, da ima raka in da ji je on zelo pomagal. To je bil alarm čiste manipulacije z ljudmi, ki so na kakršnemkoli robu.
Takrat je bil to velik trend. Pojavljali so se ljudje, ki so ponujali mentalno korekcijo – ta pa deluje tako, kot bi vam jaz zdajle rekel, da je dobro, ker sva se dobila, sicer bi se vam lahko kaj pripetilo nekje drugje.
Je res, da je bil Radio Ga-Ga prva zasebna radijska postaja v komunističnih državah v Evropi?
To je bila v svetu prva privatna postaja na nacionalnem radiu. Takrat se tega nisem niti zavedal, ker je bila tako podpisana pogodba, ki smo jo sestavili s kolegi. Zanjo pravna služba na RTV sploh ni vedela. Takratni direktor RTV Franc Vurnik me je poklical in hotel oklofutati, češ, kaj se grem.
Po osamosvojitvi leta 1991 pa so vam ta radio odvzeli.
Tako je in to so utemeljili s tem, da pravila, ki so veljala v stari Jugoslaviji, ne veljajo več. Jaz pa sem to z odvetnikom izpodbijal. Bili sta samo dve možnosti. Prva je bila, da bajno obogatim in radio izgubim, druga pa je bila, da radio obdržim in grem finančno v tri krasne. Kot naiven mlad kreativec sem seveda izbral drugo.
Vašemu prijatelju Bošku Šrotu pa se te dni ne godi preveč dobro. Kako danes gledate nanj?
Prvič ni moj prijatelj, temveč je znanec. Skupaj sva preživela veliko prostega časa. Sicer ga v zadnjih nekaj letih nisem videl skoraj nič. Še vedno trdim, da je izredno zabaven človek. Je pa podlegel želji turbokapitalizma, ki se je začela leta 1991.
Ne gre samo zanj, temveč za vse turbokapitaliste. Pri prehodu iz komunizma v kapitalizem smo si rekli Zdaj bomo pa delali za denar. Ko delaš za denar, ti lahko to omogoča dobro življenje v okviru tvoje svobode. Ko pa se enkrat ta meja premakne in ne delaš več za denar, temveč delaš denar, pa pride do metastaze kapitalizma. Ta pa je nebrzdana rast moči in njena težava je, da se tega denarja ne zapravlja.
Boter imitatorjev slovenske politične scene |
|
• Kalilnica talentov. Pri Sašu Hribarju se na Radiu Ga-Ga in v oddaji Hri-Bar
kalijo mladi talenti. Bil je prvi, ki je dal možnost Klemnu Slakonji. Sodeluje z uspešnimi mladimi
imitatorji, kot so Marjan Šarec, Jure Mastnak in Jure Godler.
|
Tako je. In takrat se je tudi od vseh svojih kolegov oddaljil. Sicer pa nimam nobenih zadržkov, če bi se kdaj v sproščenem vzdušju dobili in se ga skupaj napili.
Pa verjamete, da mu preti razlastninjenje?
Ne podcenjujte Boška Šrota! Človek, ki je prilezel tako daleč, ima izjemne sposobnosti in je vedno korak pred drugimi. Tu gre za boj do zadnje kaplje krvi.
Prvi v Sloveniji oziroma še v Jugoslaviji ste začeli oponašati politike. To je bila takrat kar drzna zadeva, ne?
To je bila zelo drzna zadeva. Že v začetkih leta 1990 sem ustvaril Fazana in Gušterja, to sta bila Janez Janša in Igor Bavčar. Skril sem ju pod vzdevka, ker sta bila novinca. Tretji pa je bil pa kar direktno Dolanc (Stane Dolanc, op. a.). To je bila velika napaka, saj sem takrat veliko tvegal. Kasneje me je tudi poklical in me spraševal, kaj hudega mi je naredil.
Takrat se je veliko govorilo o njem kot o sivi eminenci. Slišal sem, da je visok dva metra in da ima 170 kilogramov, ko pa sem ga videl v živo, je bil to majhen in suhljat možicelj. Zato sem si rekel Klinc, kar pičimo direkt v osje gnezdo.
Kaj politike po navadi najbolj moti?
Politikov ne moti, če se obnašam, tako kot bi se oni v parlamentu. Moti jih, če skozi oponašanje vnesem svoje mnenje o njih.
Je res, da lahko skozi oponašanje ugotovite natanko to, kakšen je določen človek?
Ko lik osvojiš, definitivno! To se mi je zgodilo denimo pri Sandiju Čolniku. Ko sem gledal njegove oddaje, sem prav vedel, kakšna bo njegova naslednja kretnja in kako se lahko za svojim glasom skrije. Marjana Šarca sem spraševal, kakšen je Danilo Türk, ki ga imitira.
Jaz ga ne in ne vem, kakšen je. On mi je o njem znal povedati vse! Zanimivo je, da vsi, ki oponašamo Janeza Drnovška, prihajamo do istih zaključkov o njegovi osebnosti.
Je bil Drnovšek od vseh gostov v vaši TV oddaji najtrši oreh?
Definitivno. Ni in ni se dal. Ampak tudi jaz se nisem in bitko sva bila do konca (smeh). To je bil prelomni trenutek, saj je bilo prvič v Sloveniji, da je resen politik nastopil v zabavni oddaji. Nato naju je z Godlerjem povabil še na Brdo, kjer sva naokoli divjala z vozilom za golf in govorila neumnosti. Najbrž sva bila celo ozvočena.
Ste imeli več težav s pritiskom politikov ali Cerkve?
Z Rimskokatoliško cerkvijo. Vse, kar je slutiti, da je morda nenavadno, naj bi bilo uperjeno proti njim. Duhovniki so sicer mojo oddajo strašno radi poslušali. Še posebno, ko sem začel z oponašanjem Franca Rodeta. Opazil sem, da ga ne marajo, meni pa je bil simpatičen. V svojem bistvu je namreč snob, on je nad povprečnostjo – ta se mu gabi. On je človek gest in artikulacije, ki spada na dvor Ludvika XIV.
Kdo je bog za levico?
Levica ima enega boga in to je Milan Kučan. Desnica pa ima dva, eden je v nebesih, drugi pa na Zemlji in to je Janez Janša.
|
Franc Rode je snob. on je nad povprečnostjo - ta se mu gabi. Je človek
gest in artikulacije, ki spada na dvor Ludvika XIV.
Sašo Hribar o kardinalu Rodetu
|
|
S tem zadnjim. Sicer so to sladke težave. Z mlini na veter se sicer ne da boriti, vendar vsak lahko ugotovi, da se vedno vrtijo v istem krogu. Oblačno vreme jim škodi, lepo vreme je katastrofa, veter pa jim prija. To je politična manipulacija, saj gre le za ljudi, ki jih je nastavila politika.
Prepričan sem, da tudi aktualno vodstvo ni dovolj kakovostno. Njihova glavna naloga je, da zadovoljujejo gledalce in poslušalce, ki niso zahtevni, so pa silno hvaležni. Verjamem, da bo naslednje vodstvo RTV isto. V tej hiši si za nekakovostno delo celo nagrajen!
Menite, da je vodstvo nesposobno?
Pa poglejmo naše vodstvo: Jože Možina je zgodovinar, politik, Igor Pirkovič piše pesmi za narodno-zabavne ansamble in je imel velik uspeh, ko je v Piramido pripeljal Damjana Murka in Turbo Angels, ter generalni direktor Anton Guzej, specialist za menjalnike in štiritaktne motorje, ki je prišel na RTV in izjavil, da sploh ne ve, kaj to je. To je tako, kot bi meni ponudili, da bi bil kirurg na kardiovaskularnem oddelku, čeprav še nikoli nisem niti gledal srčne operacije. Na zasebni televiziji se kaj takega nikoli ne bi zgodilo.
Nocoj startate z novo sezono oddaj Hri-Bar. Kakšne bodo novosti?
Še vedno smo na sporedu ob neprimernem času, to je ob pol enajstih zvečer in še vedno ni ponovitve. Novost je ta, da RTV za oddajo nima denarja, ker so ga porabili za razne narodno-zabavne festivale, promocije turbofolk glasbe in za različne ukinjene projekte kot je Brat bratu. Zato smo se odločili, da bomo katerokoli oddajo delali brezplačno.
Povedali so nam, da bodo odgovor poiskali pri pravni službi, saj ne vedo, ali je to po statutu oziroma zakonu sploh možno. A sploh smemo delati zastonj?! Ali nas bodo ožigosali kot komunajzerje? Prvi gost bo Damjan Murko, pripravljam pa imitacije mnogih odličnih svetovnih pevcev. To bo še jeba!
