Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič je izpostavila, da se pri mnogih delavcih delovni čas ne konča po osmih urah dnevno in 40 urah tedensko. Tudi zaradi digitalizacije se v zadnjem času delovnik spet širi "v vse pore našega življenja". Jerkič meni, da bi morala ne glede na vse še vedno veljati t. i. formula 888, ki pomeni osem ur za delo, osem ur za prosti čas in osem ur za počitek v vsakem delovnem dnevu.
"Sindikati opozarjamo, da se kljub preteklim 130 letom od prvih žrtev zaradi delovnega časa na tem področju ni zelo veliko spremenilo. Po številu opravljenih ur se je delovnik res skrajšal, a se v zadnjem času spet širi v vse pore našega življenja. Delamo več, kot je predpisano z zakonom, ne držimo se omejevanja nadurnega dela, delamo tudi ob koncih tedna in med prazniki," je opozorila.
Po njenih besedah je napočil trenutek, ko moramo oceniti, kam vodi takšna preobremenjenost z delom. Zavzela se je premislek o morebitnem skrajševanju delovnega časa, obenem pa pozvala k učinkovitemu inšpekcijskemu nadzoru spoštovanja predpisane dolžine delovnikov.
Na Rožniku, kjer bo danes potekala tradicionalna sindikalna prireditev na predvečer praznika dela, se že zbirajo prvi obiskovalci. Kres bo zagorel ob 22. uri, pol ure prej pa bodo obiskovalce nagovorili sindikalni predstavniki.
Brišejo se meje med delom in prostim časom
Vprašanje delovnega časa bo rdeča nit nagovorov, ki jih bosta imela na večerni proslavi na ljubljanskem Rožniku Jerkičeva in predsednik konfederacije Pergam Jakob Počivavšek. Počivavšek je poudaril, da je vprašanje delovnega časa povezano z več vidiki. "Nekateri so tako primorani delati dlje, da si izboljšajo plačilo, pozabiti pa ne smemo niti na prekarne delavce, ki so mnogokrat prisiljeni delati dlje, saj nimajo pravne zaščite, na katero bi se lahko sklicevali," je opozoril.
Izpostavil je tudi vprašanje podaljševanja delovne aktivnosti, ki ga bo težko zagotoviti, če bodo zaposleni stalno opravljali nadure, saj bodo izčrpani. Tako kot Jerkičeva pa je opozoril še na sodobne tehnologije, ki omogočajo nenehno povezljivost ter s tem brišejo mejo med delom in prostim časom.
predstavitev kandidatke za ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost Ksenije Klampfer pred odborom DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide
Ministrica pozvala k spoštovanju pravic delavk in delavcev
predstavitev kandidatke za ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost Ksenije Klampfer pred odborom DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide
Da izkoriščanje in kršitev delavskih pravic "ne sodita v naš čas", je v poslanici pred prvim majem poudarila tudi ministrica za delo Ksenija Klampfer. "Zato ob letošnjem prvem maju, prazniku dela, ko se spominjamo zgodovinskih dogodkov in vseh, ki so nam priborili delavske pravice, pozivam vse delodajalce k spoštovanju pravic delavk in delavcev, k ustreznemu plačilu in nagrajevanju ter k dvigu poslovne kulture in medsebojnih odnosov," so njene besede povzeli na ministrstvu.
Strah mladih pred brezposelnostjo se je skoraj podvojil
V Sindikatu Mladi plus so medtem opozorili, da se mladi še vedno soočajo z visoko stopnjo brezposelnosti. "Če pa že delamo, smo vse prevečkrat ujeti v prekarne, negotove, nestabilne in nestalne oblike dela, s tem pa nam je dostop do osnovnih delavskih in socialnih pravic pogosto onemogočen," so zapisali v sporočilu. Ob tem so opozorili, da se delodajalci "neprestano trudijo", da bi že obstoječe socialne in delavske pravice skrčili tudi za redno zaposlene.
"Čeprav gre torej gospodarstvu bolje in je trenutno načeloma lažje dobiti zaposlitev, je strašljivo dejstvo, da se je v primerjavi z letom 2000 strah mladih pred brezposelnostjo skoraj podvojil. Na podlagi naših izkušenj pri delu z mladimi lahko sklepamo, da so zato mladi vse prevečkrat pripravljeni sprejeti kakršnokoli delo ter obenem pristati na kršitve," so še navedli.
V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo pa so izpostavili problematiko prekarnih delavcev, katerih delo je "velikokrat nevidno in samoumevno". "V povprečju samostojni podjetnik v Sloveniji letno opravi 239 delovnih ur več kot redno zaposleni, kar bi ob osemurnem delovniku pomenilo skoraj 30 delovnih dni več, zasluži pa za skoraj polovico manj," so opozorili.
Sindikati so bili in so, podaljšana roka levih vlad in IZKLJUČNO sami sebi namen. Imel sem sošolca, ki je bil 20 let pri SSS in mi je po odhodu v pokojnino pravil, da v vseh letih niso naredili nič za… ...prikaži več nobenega, kar sem po stečaju firme izkusil na lastni koži, zato sem v trenutku izstopil. Tisti, ki jim ploskajo, naj se pogledajo v ogledalo in bodo videli takega, ki riga.
da delaš 12 ur si sam kriv ali pa se premalo ceniš. Sam ne bi nikoli sprejel takega delovnika. Je preveč služb in če želiš delati najdeš sebi primerno. Sam sem jo. Sem si pa dal seveda pogoj da ne… ...prikaži več delam delje, dlje kot 8 ur na dan. Za vikende mi je vseeno in pa da imam VSAK dan nekaj od dneva. Se pravi da ne delam od 10-18h. Ampak najlde do 15h. Ali od 15h. Mi je prosti čas pomembnejši od denarja in uspeha.
Casi so pac taki da za 8 ur dela zivotaris v socialnem stanovanju ki smo ga placali tisti ki delamo 12 ur, tisti ki delamo 12 ali 14 ur smo seveda tarca lenuhov ki so ob 16.00 ze na sanku… ...prikaži več oziroma v fitnesu ali na kolesu ker imamo hiso ker imamo avto....Danes 8 ur delajo samo tisti ki res nimajo kaj pokazat v zivljenju in se zanasajo na drzavne jasli.