Ministrstvo za obrambo je preklicalo račun za helikopterski prevoz, ki ga je izstavilo sorodnikom fanta, ki so ga zaradi poškodb hrbtenice pri skoku v vodo letos poleti prepeljali iz Pule na zdravljenje v ljubljanski klinični center, o čemer smo že poročali v prispevku Preobrat: Družina si lahko oddahne, velikega računa jim ne bo treba poravnati.
V obrazložitvi preklica računa je ministrstvo, ki ga vodi Karl Erjavec, zapisalo, da "so nekatera vprašanja v zvezi s prevozi iz tujine nedorečena in jih na pobudo ministrstva za obrambo sedaj urejajo pristojna ministrstva". Dodalo je, da so se "s ciljem enake obravnave odločili, da opravljenih prevozov, za katere so morali plačati stroške posamezniki oziroma fizične osebe, ne bodo zaračunali, izstavljene račune pa preklicali ter vrnili že izvedena plačila".
Zanimalo nas je, koliko računov je vojska preklicala oziroma koliko že izvedenih plačil ter v kakšni višini so že vrnili oziroma jih nameravajo vrniti. Pri ministrstvu za obrambo odgovarjajo, da so v letu 2019 v tem smislu relevantni trije primeri medbolnišničnih prevozov iz tujine, in sicer že omenjeni prevoz iz Pule, ki je bil izveden 28. avgusta, prevoz bolnika iz Splita 1. avgusta ter prevoz bolnika iz Zadra 29. julija.
Že plačani račun bodo vrnili
"Prvi in drugi prevoz (iz Pule in Splita) nista bila plačana, pri čemer je bil za prvi prevoz (iz Pule) izstavljen račun fizični osebi," pojasnjujejo pri ministrstvu. "Tretji prevoz (iz Zadra) je bil plačan, pri čemer se v delu, ki ga je poravnala družina prepeljanega pacienta še iščejo možnosti za povračilo tega plačila." Kot smo že pisali v prispevku Helikopterski poleti s Hrvaške po domače: Eni morajo plačati, drugim ni treba, so na ministrstvu takrat pojasnili, da sta stroške za slednjega krili zavarovalnica Coris in svojci. Za drugi polet (v Split) je bila kot plačnik najprej navedena ZZZS, a je plačilo računa zavrnila.
Ministrstvo je račune preklicalo za fizične osebe, ne pa za zavarovalnico. "S strani zavarovalnice je bil poravnan del računa za prevoz iz Zadra v Ljubljano in ne bo storniran," so pojasnili pri ministrstvu za obrambo. Prav tako, pojasnjujejo pri ministrstvu, ne bodo preklicali računov, ki so bili izstavljeni zavarovalnicam tujcev, ki so jih reševali na ozemlju Slovenije.
Helikopterska nujna medicinska pomoč
Dodajajo, da se dolgoročne sistemske rešitve za nastalo situacijo iščejo v okviru medresorske delovne skupine. "Odprta ostajajo vprašanja glede medbolnišničnih prevozov iz tujine, ki sicer niso del nalog helikopterske nujne medicinske pomoči," nastali zaplet opisujejo pri ministrstvu za obrambo. "Helikoptersko nujno medicinsko pomoč (HNMP), ki je del nujne medicinske pomoči (NMP) v okviru zdravstvene dejavnosti ureja Pravilnik o pogojih izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči. Na podlagi četrtega odstavka 2. člena tega pravilnika je vlada decembra 2017 s sklepom izvajanje HNMP in sekundarnih prevozov, prevoze določila kot državno aktivnost, ki se izvaja z državnimi zrakoplovi Policije in Slovenske vojske."
Pojasnjujejo, da se v okviru navedenih izhodišč kot odprto pojavlja predvsem vprašanje zagotavljanja finančnih sredstev za sekundarne prevoze, še posebno iz tujine, saj prej omenjeni pravilnik financiranje neposredno ureja le za izvajanje nalog HNMP v ožjem smislu (18. člen). "Ker pa se v zadnjem času HNMP izvaja pretežno z zrakoplovi SV, katere resursi pa so omejeni, se v sodelovanju s pristojnimi drugimi resorji, zlasti MZ in MNZ, pospešeno iščemo morebitne nove sistemske ureditve, seveda v delu, ki se nanaša na zagotavljanje prevoznikov," razlagajo pri ministrstvu.
Nedorečenosti tudi pri reševanju tujcev
A nedorečenosti niso le v primeru medbolnišničnih prevozov iz tujine, temveč tudi, ko gre za reševanje tujcev na slovenskih tleh. Helikopterskega reševanja in iskanja v Sloveniji od 1. novembra 2016 namreč ne krije več ZZZS, ampak se sredstva zagotovijo iz državnega proračuna, helikopter za te namene pa zagotavlja ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za obrambo.
Zatakne se pri povračilu stroškov, ko gre za reševanje tujcev na območju Slovenije, ki bi jih po pravilu moralo kriti njihovo asistenčno zavarovanje, tako kot v primeru reševanja Slovencev v tujini, a policija računov ne izstavlja, vojska pa le, če je znana zavarovalnica. Pri Policiji so nam v primeru reševanja ameriške turistke, ki jo je na Doliču ugriznil gad, povedali, da ji računa ne bodo izstavili, saj Letalska policijska enota, ki je izvedla reševanje, za to nima zakonske podlage, sredstva za izvajanje takih letov pa so zagotovljena v državnem proračunu.
Policija letov ne zaračunava, ker nima dovoljenja Agencije za civilno letalstvo, a tega nima tudi vojska, ki je do sedaj račune za komercialne lete zaračunavala. A ne vedno - kot so nam pojasnili pri ministrstvu za obrambo, so račun izstavili zavarovalnici le, ko so prejeli podatek, da je ponesrečenec asistenčno zavarovan.
Neenaka obravnava?
Pri ministrstvu za zdravje so nam na vprašanje neenake obravnave reševanja Slovencev v tujini in tujcev v Sloveniji, ki ga krijemo iz državnega proračuna, odgovorili: "Glede na to, da je pri nas HNMP deklarirana kot državna aktivnost, se položaj razlikuje od sistemov v drugih državah. Tukaj ne gre za neenakovreden položaj naših državljanov, saj imajo na področju Republike Slovenije vsi zagotovljeno tudi reševanje s pomočjo HNMP, kadar je to indicirano. In zato se ne plačuje nobenih dodanih stroškov pri zdravstvenem zavarovanju, kot je to ponekod praksa v tujini. Ko pa gremo v tujino, pa tudi za državljane veljajo pravila države, ki jo obiščemo. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ZZZS v sklopu povrnitve stroškov zdravljenja ne vključujejo nobenih stroškov prevoza, razen ko gre za napotitev na zdravljenje v tujino."
Pohvalno.