Po besedah finančnega ministra Dušana Mramorja bi lahko strukturni primanjkljaj odpravili v štirih do petih letih.
Ko so časi dobri, mora imeti država večje presežke, a v slabih časih ima lahko bistveno večje primanjkljaje, je koncept predloga zakona na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil Mramor. S tem se po njegovih besedah omogoča spodbujanje gospodarstva s strani proračunskih izdatkov, kar daje državi možnost, da ohranja gospodarsko rast in zaposlenost.
V tem duhu bo vlada pripravila že rebalans proračuna za leto 2015, je napovedal Mramor. Strukturni primanjkljaj - to je primanjkljaj ob neupoštevanju učinkov gospodarskega ciklusa - bi lahko po njegovi oceni odpravili v štirih do petih letih, od tam naprej pa se začne srednjeročno obdobje, ko primanjkljaja ne sme biti.
Bistvo je uravnoteženje
Zakon bo tako omogočil izvajanje fiskalnega pravila, po katerem morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku. To pravilo je Slovenija zapisala v ustavo maja lani, doslej pa še ni sprejela tudi izvedbenega zakona, kar bi sicer morala storiti že do lanskega novembra.
Premier Miro Cerar je zatrdil, da se je vlada maksimalno potrdila pripraviti takšen osnutek, ki bo omogočil konsolidacijo javnih financ. Poslanci koalicije s tem predlogom soglašajo, ker bo za njegovo potrditev v DZ potrebna dvotretjinska večina, pa ga je Mramor v preteklih dneh predstavil tudi poslancem opozicijskih poslanskih skupin.
SDS-ov zakon je strožji
V proceduri v DZ je sicer že podoben predlog zakona o fiskalnem pravilu, ki so ga pripravili v SDS, a je po Mramorjevih besedah precej strožji. Izredno namreč omejuje možnosti ekonomske politike, da se odziva na šoke, je ocenil. Ustavno pravilo je v predlogu določeno tako, da povzema evropski pravni red, da bi se omejevali bolj, kot nas omejuje EU, pa se mu zdi nesmiselno.
