V ponedeljek bo na fakultete prišla zadnja generacija študentov, ki so se lahko vpisovali le zato, da so imeli status študenta, izpitov pa niso opravljali. Letošnja generacija bo namreč že vpisana v eVŠ (zakon je vlada potrdila pred enim tednom), ki bo poenotil vpisne evidence, zaradi česar se bo posameznik brezplačno v prvi letnik lahko vpisal le enkrat. Poznavalci razmer pravijo, da eVŠ tako dolgo ni bilo tudi zato, ker so univerze do zdaj dobivale denar na podlagi tega, koliko študentov so imele vpisanih.
Rekorderji: 178 milijonov
Zaradi sistema glavarine so univerze, ki so imele vpisanih več študentov, dobile več denarja. Ministrstvo za visoko šolstvo denar najprej razdeli univerzam, te pa nato po svoji presoji razdelijo denar fakultetam. “Univerze so po liniji najmanjšega odpora vzele formulo glavarine, zato so bili prikrajšani programi z malo študenti, ki pa so vseeno v nacionalnem interesu,” pravi nekdanji minister za visoko šolstvo Gregor Golobič. Na ljubljanski univerzi, kjer so lani od države dobili 178 milijonov evrov, so z novim sistemom zadovoljni, saj temeljni steber financiranja ohranja količino denarja iz prejšnjih let. Mariborska univerza tako prejema 56, primorska 13, novogoriška pa dva milijona evrov. Preostalih 13 zasebnih fakultet in višjih šol s koncesijami dobiva manjše zneske.
Gledali so jim skozi prste
Univerze so v času glavarine dobile več denarja, če so bili njihovi študenti uspešni in so hitro diplomirali oziroma napredovali v naslednji letnik. Asistent na eni izmed univerz priznava, da so jim vodstva implicitno namigovala, naj študente “pri napredovanju ne ovirajo preveč”. Golobič zato meni, da je na slovenskih univerzah množično upadla kakovost šolstva. To naj bi preprečil razvojni steber, prek katerega naj bi država z razpisi spodbujala kakovostne programe, za katere bi morale fakultete med seboj tekmovati.
Gojišče za klientalizem
Kot opozarja Primož Krašovec iz študentskega gibanja Mi smo univerza, zaradi nejasnih meril ta logika financiranja omogoča, “da se klientelizem iz gospodarstva prenese na področje visokega šolstva, sistem pa je ranljiv tudi za politična lobiranja”.
Univerze pa ta hip najbolj skrbi pomanjkanje denarja. V tem stebru bi namreč moralo biti 20 milijonov evrov, a je rektorjem za letos uspelo dobiti le 800 tisočakov. “Drugo leto pa verjetno ne bo niti tega, vsaj v proračunu ni predvideno,” pravijo na ljubljanski univerzi. Skrbi jih predvsem, kako bodo financirali študij na drugi bolonjski stopnji, za katerega naj bi se odločalo vse več študentov. Zato opozarjajo, da bo v njihovi bilanci verjetno nastala velika luknja.
Miniintervju: Servisi hočejo fiktivce
To se sprašujem tudi jaz. Tehnologija je bila že zdavnaj na voljo. Razpis je oviralo tudi podjetje, ki dela za študentske servise, zainteresirane za čim več fiktivnih študentov, ki so prek napotnic najemna delovna sila.
Zakaj v nasprotju z Janševo vlado nasprotujete novim univerzam?
Pred leti so nekatere fakultete dobile akreditacije po liniji, ki ni strokovna. Upam, da jih bodo izgubile. Diplome morajo nekaj veljati. Resurse imamo le za tri univerze. Naj nastajajo zasebne, a naj se ne zajedajo v javni denar.
Imamo preveč študentov?
Izobrazba je javno dobro; zagotavljati jo je treba s štipendijami. Množičnost je sporna. Univerzitetni študij bi moral biti raziskovalen, višješolski praktičen.
Miniinttervju: Glavarine ne gre odmisliti
Odpraviti je treba vrsto anomalij, a ne predstavljam si, da bi merilo števila študentov povsem odmislili.
Zakaj eVŠ niste sprejeli že vi?
Fiktiven vpis lahko resnemu študentu odvzame možnost študija. V času mojega mandata je bilo v zvezi s tem narejenega veliko: od pogovorov z univerzami do priprave tehničnih podlag za eVŠ.
Zdi se, da ima pri nas fakulteto že skoraj vsako manjše mesto. Ali to podpirate?
V pluralni družbi morajo biti zagotovljeni pogoji za pluralno šolstvo.
Sami fixofafarji in fujdevejevci, itak!